Pozdravljeni!

Že dolgo časa razmišljam, komu se obrniti po pomoč, sedaj pa se mi je tu ponudila priložnost, da vas povprašam za nasvet. Napisala sem malo daljši post, z upanjem, da boste iz njega lahko razbrali moja čustva in mi znali svetovati.

Torej, stara sem 23 let, hodim na fakulteto in sem resnično pridna študentka. Ne kadim, ne pijem, ne hodim po zabavah in se ne drogiram. Ko sem z 19timi leti prišla v študentski dom, sem spoznala leto starejšega prijatelja in sva se zelo veliko družila, pogovarjala sva se vse živo in si zaupala, vendar sem nanj vedno gledala le kot na prijatelja, saj me ni fizično čisto nič privlačil. On je imel punco in mi govoril o težavah, ki sta jih prestajala, jaz pa sem ga spodbujala, naj se pogovorita in uredita. Tudi ona je videla, da ga ne zapeljujem ali kakorkoli drugače želim prevzeti, zato sem se tudi z njo dobro razumela. Tako je bilo dve leti.

Potem pa so prišle težave. S punco sta se skregala in nekaj časa nista govorila, on pa mi je nato razlagal, da se tako ali tako ne vidi več v zvezi z njo in da je bolje, da temu naredi konec. Da je nima več rad in, da je to bilo to. Ker sem ga želela razvedriti, smo naredili manjšo zabavo v študentskem domu, saj je bil on le še dober teden pred diplomiranjem. Povabila sva prijatelje, cimre, sosede.

Zabava je trajala nekje tri ure, dokler nismo pojedli vseh palačink in poklepetali. Med zabavo me je dražil naj z njim spijem kak kozarček, da me še nikoli ni videl piti. Malo me je še prepričeval, potem pa sem spila 2 dcl rdečega in za abstinenta kot sem jaz, je bilo to več kot dovolj, da je svet postal… lepši? hmmm, ne. Mogoče se mi je vse zdelo bolj smešno in zabavno. Torej, ko so vsi odšli, se je ponudil da mi pomaga pospravit. In preden sva vse počistila je bila ura že 1 zjutraj. Rekel je, da se mu ne ljubi domov, da je daleč in če lahko prespi. Ker cimre ni bilo, sem mu rekla da lahko prespi v njeni postelji, če se mu ne ljubi domov. Jaz sem še malo pospravljala on se je šel stuširat in ko se je vrnil, me je objel za pas in poljubil na vrat. Kljub alkoholu sem vedela kaj počne in mu rekla ne, ter ga poslala v posteljo spat. Malo se je obotavljal vendar je vseeno šel. Nato sem odšla pod tuš še sama in ko sem se vrnila je ležal v moji postelji in se smejal. Izrekla sem nekaj šal na njegov račun in mu rekla naj gre spat na sosedno posteljo. Ko je končno šel, sem se vlegla in skušala zaspati, pa sva se še malo pogovarjala. Izrekel je par šal s seksualno vsebino in seveda sem se smejala na ves glas.

Potem pa je skočil k meni v posteljo in me začel poljubljati. Želim si, da bi lahko rekla, da mi je alkohol čisto zameglil razum, vendar sem vedela kaj počne in ni mi bilo preveč všeč. Skušala sem ga ustaviti. VEM da sem rekla NE in to večkrat, pa je vseeno nadaljeval s poljubi in priznam, da niso bili več odbijajoči kot na začetku, zato sem se sredi vsega prepustila. (Ne vem če bi temu lahko rekli posilstvo, vendar se po tolikem času sedaj resnično tako počutim.)

Naslednje jutro pa groza. Videla sem ga kako spi v sosednji postelji in si želela da bi prejšnja noč bila le nočna mora, pa ni bila. Vsakič, ko je odprl usta in se želel pogovarjati mi je ob njegovem glasu šlo na bruhanje, vsakič ko se me je dotaknil mi je bilo grozno slabo in sem se zgovarjala, da imam mačka. Rekel je, da je bil včerajšni dan začetek nečesa lepega, jaz pa bi se najraje vrgla čez balkon.

Ko je končno odšel domov sem padla v jok in poklicala prijateljico v pomoč. Bila sem čisto potrta. Prijateljici sem povedala za pripetljaj in bila je zgrožena. Takrat me je tudi klical po telefonu, vendar se nisem želela oglasiti in se je namesto mene prijateljica, ga nadrla in zelo grdo ozmerjala. Od takrat ga kot po čudežu in k sreči nisem več videla, ker je končal faks in moral oditi iz študenta. Priznam, nočem ga videti niti se soočiti z njim. Če bi ga videla na ulici bi se obrnila in jo ucvrla stran kolikor hitro bi zmogla.

Uglavnem, vse to se je zgodilo dve leti nazaj in opazila sem, da se v širokem loku izogibam fantom, in niti nimam želje, da bi ga imela, saj vsako takšno misel povežem s tisto nočjo. (Na punce ne gledam na tak način, da nebi kdo narobe kaj razumeu). Imam prijatelja, ki se poznava že zelo zelo dolgo (kakšnih 10 let) in opazila sem njegovo… naklonjenost. Je super fant, v drugačnih okoliščinah bi z veseljem bila njegova punca. Vendar ko pomislim na to, da bi bil (on ali kdorkoli drug) moj fant me zmrazi in postane zelo slabo ter se takoj spomnim na tisto noč. In to bi rada pozabila.

Prijateljica mi je predlagala naj si poiščem pomoč in upam, da mi boste znali svetovati. Namreč ne vem kako se naj spopadem s tem dogodkom, kako naj pozabim in živim normalno naprej. Prosim povejte mi, če preveč kompliciram ali karkoli. Ker v prihodnosti želim imeti ob sebi moškega, ki bi ga imela rada in se nebi spominjala na preteklost.

Hvala za vaš čas in pomoč!
Liliana

Huh. Videt je, da si v precej veliki stiski in da te strahovi lahko čakajo na vsakem vogalu… Vseeno pa… mislim, da moraš to nekako predelat in da izogibanje, kljub temu, da je videti lažje, ni ravno najboljša pot skozi življenje. Soočit se moraš. Pa ne z njim, ampak s tistim baubavom, ki je v tebi. To, da si začela govoriti o tem, je sigurno odličen korak, zdej pa samo še naprej. Mogoče najdeš dovolj podpore tu, ampak vseeno bi bilo mogoče bolje, da si poiščeš kakšno strokovno pomoč. Pa še to, tole je tek na dolge proge in mogoče je dobro vedeti, da rešitev ne bo prišla čez noč in da bo na poti marsikater uvid (katerim si se zdej spretno izogibala), ki ne bo prijeten. No, sej zato je pa zelo pomembno, da si najdeš nekoga, ki mu zaupaš.

Le pogumno!

Močno dvomim, da je težava pra v tem dogodku, ki si ga opisala. Zdi se, kot da se ti je nekaj zgodilo v daljni preteklosti o kateri pa nič ne vemo.
Posilstvo to zagotovo ni bilo, vsaj ne sodeč po tem, kar si opisala. Niti ne vemo, kaj se je sploh dogajalo ob tistem, ko si se prepustila. Lahko sicer ugibamo, da sta imela spolni odnos. Očitno pa je, da ti je alkohol sprostil zavore, ki v normalnih okoliščinah ne bi popustile. Ne vem, kaj točno te je pri tem tako zelo zmotilo. Zdi se, kot da se tega dejanja zelo sramuješ, a vendar si o tem povedala tako prijateljici, kot nam. Nekaj mi manjka. Česa točno se bojiš, ko se spuščaš z moškim v intimnost? Kakšne občutke si doživela zjutraj po tistem “spodrsljaju”. Slabost in njegov moteč glas so le posledica tvojih občutenj. Le ti sama veš, kako in kaj si občutila. Kaj občutiš, ko pomisliš, da bi spet bila intimna z nekom, ki ti je všeč? Nekdo, ki s takšnih strahom gleda na sponi odnos, ima navadno za sabo zelo slabo spolno izkušnjo, nekaj kot je posilstvo. Ampak, ne vem zakaj smatraš to izkušnjo kot posilstvo. Res, da njegov odnos ni videt povsem korekten, rekel bi, da je izkoristil tvojo opitost, ampak sama zatrjuješ, da si ves čas vedela, kaj počne. Verjetno si tudi njemu dala tak občutek. Zame je ta dogodek čist. Kakšne pa so bil tvoje ostale spolne izkušnje pred tem?

@alterook hvala za spodbudne besede!

@Marko – pred tem nisem imela težav z razmišljanjem o intimnosti ali z dejanjem samim, nisem se smatrala za spolno zavrto, pač ko je bil čas za ta korak sem ga tudi naredila. Če sedaj pomislim na to, je občutek tak kot, da bi se najraje kar skrila, ko bi v zvezi prišlo do tega koraka. Ne sramujem se sama sebe. Mogoče bi lahko tudi rekla da sem razočarana nad njim in nad sabo, da nisem bila bolj vztrajna.
Zmotilo me je, da kot dober prijatelj ni razumel besede ne. Namreč želela sem da bi bila samo prijatelja, po čem takšnem pa seveda (zame) to ni več možno.
Hvala tudi vam za pomoč!

Ok, ampak, če si predstavljaš, da imaš pred sabo moškega, ki ga želiš kot partnerja, ne samo kot prijatelja, ali je tudi takrat prisoten občutek, da bi se najraje skrila? Česa te je pa strah, pred čem bi se skrila, kaj slabega se lahko zgodi?

Punca, mislim da se vseeno malo preveč sekiraš in kompliciraš. Namreč oba sta bila pijana, on verfjetno še bolj kot ti in toliko časa prijatelja, verjetno je tudi njemu razum zameglil dejanja. Očitno niti ni mislil nič slabega, ker je rekel, da je bilo to nekaj lepega… torej je na tebi, da to prečistiš. Po mojem mnenju te ni mislil posiliti, take stvari da pa ko si pijan da se zavore sproste se pa veliko dogajajo po študentih. Mogoče te je presenetilo to da sta bila toliko časa prijatelja in da se je tako spreobrnil. Ampak menim da je tudi sam bil pijan, mogoče si mu že dalj časa bila všeč itd in je izkoristil. Seveda bi moral nehati če rešeš ne, pa vseeno, menim da ni želel nič slabega. Če sta bila prej ok frenda in vse, potem tudi ta dogodek ne more biti posilstvo in nekaj tako hudega da ti za vselej pokvari življenje. Želel je biti s teboj tisto noč, verjetno je k temu botroval alkohol, ampak tudi ti sama si potem kot praviš se prepustila. Torej oprosti ampak menim da preveč kompliciraš.
Je pa res, da bi se tip moral ustaviti, ampak očitno je menil, da te bo prepričal če bo nadaljeval in te očitno nekako je. Mogoče bi pa njega poklicala in mu povedala kaj čutiš, pokazala tole pismo in bi prediskutirala z njim- verjamem da bi ti bilo lažje. Ampak menim da ni mislil nič slabega, še manjamn te pa posiliti.

hotel je enostavno fu…k……at. v pijanosti je prišel do izraza njegov pravi karakter, ki kaže na to, da nima nobenega spoštovanja do drugih ljudi. Tudi trezen bi to počel, samo nima dovolj jajc. Ti kar upoštevaj svoje telo, svoje občutke (ali bi raje njegove). Povej mu, da je idiot in ne druži se več z njim. To ni noben prijatelj, ampak glista.

Si si želela spati s tem fantom? NE
Si mu to dala vedeti? DA
Je deloval proti tvojim željam? DA => posilstvo
Te je izrabil, ker si bila rahlo neprištevna (opijanjena) za jasno opredeljevanje? DA => posilstvo

Spolnost brez obojestranskega soglasja ali dogovora je posilstvo, saj en drugega spolno izrabi oz. zlorabi brez volje ali privolitve drugega.
Ne rabijo botrovati razne grožnje, ustrahovanja, fizično nasilje, polastitev – dovolj je beseda NE. Neupoštevanje teh želja je nasilje nad tvojo psihično in telesno nedotakljivostjo => posilstvo.

To velja tudi v primerih, ko je drugi pod vplivom raznih “substanc” ali če gre za umsko (rahlo) zaostalo osebo, otroka….
Siljenje v pijačo, čeprav je vedel, da nikoli ne piješ, je bil verjetno del njegovega plana, da te lažje zavabi v posteljo, saj pri trezni ne bi imel uspeha – toliko pa te je menda že poznal vsa ta leta prijateljevanja!

Še nekaj – ne beri bedastih nasvetov, ki trdijo, da to (mogoče) ni posilstvo. V to se lahko prepričaš pri strokovnjaku ,torej pri psihoterapevtu, kar bi bilo tudi dobro, da predelaš, kar se ti je pripetilo, ker je to pomembno za nadaljne stike z moškimi, saj je normalno, da sedaj nobenemu ne zaupaš, da bi se lahko sproščeno prepuščala intimnosti.

Če ti tega nisi želela, je bilo to posilstvo – stanje (pijano) gor al pa dol, nima veze….on je vedel kaj počne in ti si odločno rekla NE!

Zadeva je res na meji. Težava je v tem, ker se je kmalu zatem, ko je rekla NE, prepustila. Niti ji ni bilo več neprijetno, torej je bilo prijetno na nek način. Ženskam v posilstvu pa običajno ni prijetno, si predstavljam. To, kar je občutila zjutraj, pa je bila bolj slaba vest, ker je dovolila nekaj, kar trezna ne bi. Menim, da je odgovorna za to, kar se je zgodilo. Čeprav sam nikoli ne bi izkoristil “pijane” ženske in ne zagovarjam takega načina.

Kot prvo, bila si trezna, morda malce dobre volje, ampak TREZNA. Bil je tvoj zaupni prijatelj dve leti, po nesrečnem dogodku sta odšla vsak svojo pot. To težko razumem, ker nekdo ki ti je blizu (v dveh letih se je med vama spletlo prijateljstvo), ga ne skenslaš kar čez noč, se ne razideš brez besed. Tvoji problemi so veliko bolj kompleksi, svetujem ti strokovno pomoč, ampak ne za “posilstvo”, ampak zaradi tvojega čustvovanja, obnašanja, razumevanja dogodkov. Od tega je že dve leti (kot navajaš) in ti še vedno pogrevaš stanje, kateremu nisi prišla nikoli do dna. Kaj pa pogovor s t.i. prijateljem?
Upam, da je to tvoj največji problem v lajfu…ker boš lahko nekoč rekla, da si srečnica:).

Tvoja situacija je pravno gledano zelo kompleksna. Opis samega potencialnega kaznivega dejanja je preveč skop; sploh tisti del ”prepustila sem se toku dogodkov”.

V katerem trenutku je prišlo do tvoje privolitve v spolni odnos(tukaj je mišljenja tvoja notranja volja in ne nujno izjava volje)?
Odgovor na to vprašanje je ključen za razrešitev problema.
Torej, sta v fazo spolnega občevanja(ne mislim poljubljanja) prešla pred ali za tvojo privolitvijo v spolni odnos(tukaj je spet mišljena tvoja volja in ne nujno izjava volje)?

Če sta začela spolno občevati preden si dala soglasje(mišljena je tvoja volja), potem gre za posilstvo, sicer pa ne, ker si se s tem strinjala. Če si privolila v spolni odnos med samim občevanjem, gre za posilstvo vse do trenutka privolitve. Če v spolni odnos sploh nisi privolila, gre za posilstvo. Seveda se pa tukaj postavlja še vprašanje prisile.

Zavedati se moraš, da je posilstvo sestavljeno kaznivo dejanje(prisila + spolno občevanje). Če ni prisile, ni kaznivega dejanja. Če gre za prisilo, pa ne gre za spolno občevanje(poljubljanje ni spolno občevanje), potem to tudi ni posilstvo, ampak gre morebiti za spolno nasilje(prisila + spolno dejanje). Spolno dejanje=/= spolno občevanje, ampak je blažja verzija.

Za Smrčico:

Tvoja situacija je poučna za vse nas. Kajti kolikokrat v življenju naredimo tako kot si ti naredila – nekaj časa se upiramo, potem pa popustimo nekomu, ki pritiska na nas s svojimi željami in potrebami in mu ugodimo, čeprav smo na začetku vedeli, da nam to ni všeč, a je uspel pritisniti na naše šibke točke oziroma nas našel v stanju (tokrat je bil vpliv alkohola), ko popustimo. Globoko v sebi pa vemo, da nam dejanje ni bilo všeč, da smo šli preko sebe, preko svojih želja, preko meje tistega, kar nam je všeč, kar smo sposobni sprejeti. Sram nas je in gnusimo se sami sebi, da smo to storili.

Verjamem ti, da tega “prijatelja” ne moreš več videti, toliko gnusa, jeze, sramu, neugodnih občutkov je v tebi prebudil. Kajti vsak človek globoko v sebi ve, da je seks najglobja intimnost, nekaj kar podarimo drug drugemu v intimni zvezi, kjer vladajo ljubezen, zaupanje, povezanost. Vsekakor je večji del odgovornosti za dogodek na strani tega fanta, kajti prestopil je tvoje meje, jasno si mu rekla ne. Normalen človek ne uživa v prisiljenem seksu in se ga izogne. Normalen fant bi ob tvojem “ne” pobral svoje stvari in si šel poiskat prenočišče drugje.

Ampak ni vsega kriv on. Prispevala si tudi ti, predvsem s svojo naivnostjo in prevelikim zaupanjem do človeka, ki tega ni bil vreden. Če mački nastaviš klobaso, potem skoraj ne moreš pričakovati, da jo bo pustila pri miru. Preveč si zaupala fantu, preveč odprta si bila, pustila si se pregovoriti, da si spila vino. O tej naivnosti simbolično govorijo pravljice, Rdeča kapica je preveč zaupala volku, Janko in Metka pa zlobni čarovnici. Ta naivnost je del tebe, tukaj se moraš zamisliti in v bodoče postati bolj previdna. Dogodek jemlji kot učno uro odraščanja. Naučiti se moraš, kateri človek je vreden zaupanja, vsekakor taki ljudje so na svetu, samo poiskati jih je treba. Naučiti se moraš izogniti se situacijam, ko si krhka, nemočna, ko drugemu daš moč nad sabo.

Ne ostani ujeta v tem dogodku. Če ne moreš priti sama ven, poišči dobrega terapevta, ki mu boš lahko zaupala in ti bo pomagal priti ven. Zdaj si zelo ranljiva in poišči si pomoč (zaupanja vredno pomoč). Zdaj je tvoja naloga ozdraviti rane, da boš lahko normalno zaživela. V bodoče pa previdneje izbiraj prijatelje.

Zelo priporočam v branje knjigo Clarisse Pinkole Estes “Ženske ki tečejo z volkovi”.

Pa še to: pravni vidik zadeve ni tako pomemben, kot je pomen tega za razvoj tebe kot človeka. Moje laično mnenje je, da bi bilo pravno zelo težko dokazati posilstvo, čeprav je to dejansko posilstvo bilo. Če ga ti čutiš kot posilstvo, potem tako je.

Ampak neka oseba je lahko povsem neuporniška in kljub temu potem čuti, da je bila posiljena. Vseeno je potrebno prevzet neko odgovornost nase, sicer so lahko vedno za ve, kar se nam zgodi, krivi drugi. Če nam nekaj ni všeč, moramo to povedati tako odločno, da bo drugi razumel. Še vedno bi se lahko tudi fizično uprla. Zakaj se ni? Kje je potem ta meja spoštovanja želja drugega?

Zelo sivo področje, še sama nisi prepričana, ali je bilo posilstvo ali ne. Saj veš, pregovor pravi “Vztrajnost je lepa čednost”, tale “prijatelj” se ga je očitno držal, dokler nisi popustila. Dejstvo očitno je, da si tega nisi želela. Vprašanje je, kako jasno si to povedala. Ne je lahko zelo jasen, lahko je pa malo dvoumen, sploh če sta oba akterja malo pod vplivom alkohola. Ne želim ga opravičevati, ne bi moral biti ne, ampak kot rečeno, ogromno je odvisno od situacije. In tudi od poljubljanja do seksa je kar dolga pot, to si v svojem opisu spustila (verjamem da ti ni lahko to opisovati, zato težko sklepamo). Ali te je slačil on, je bil nasilen, je grozil, ali si se slekla sama, si ti slačila njega…

Zgornje je (verjetno) pomembno pri dokazovanju ali je posilstvo bilo ali ne. Tudi če pravno gledano ni bilo, se ti počutiš kot da je bilo, in to je pomembno za tvoje občutke. Tvoji občutki in psihične posledice so lahko enake, zato ti priporočam, da se obrneš na kakšne svetovalce, ki imajo izkušnje s tem. Čisto laično bi rekel, da te muči do, da po tvojem nisi imela kontrole nad dogajanjem. Da si rekla ne, pa tega nekdo ni upošteval. In se bojiš, da se bo to ponovilo. Po mojem rabiš okrepiti zavedanje, da si močna ženska, da če boš prihodnjič rekla ne, da te bo nekdo upošteval. In če te ne bo po prvem ne, boš to lahko ponovila na takšen način, da te sigurno bo (pa tudi če bo potrebna “brca v jajca” :)).

Matjazko in 50 + sta ti zelo lepo napisala. Jaz mislim, da te je najbolj prizadel s tem, da
tvojega NE, kot prijatelj ni uposteval. S tem je izdal vajino prijateljstvo, tebe pa namerno
v omoticnem stanju izkoristil. S tem je pokazal, da ni bil pravi prijatelj, saj te je izkoristil
izkljucno za svojo biolosko potrebo. Se motim?

Ponovno se oglašam po pregedu vseh mnenj ki ste jih dali in se vsem najlepše zahvaljujem.
Vendar tako na kratko in jedrnato kot je Pis opisal situacijo in občutenja, takšno je tudi moje mišljenje.
Ne gre toliko za to ali je bilo posilstvo ali ne. Pač pa ker je izkoristil moje zaupanje na področju intimnosti, s čimer imam sedaj težave in se skušam soočiti z njimi in ne znova potlačiti. Predvsem sem upala na nasvete kako se z zadevo soočiti in ne toliko razglabljati o dejanju. Ponovno hvala za razumevanje in za nasvete!

Jaz sem imela takega prijatelja, lahko tudi napišem, da sva si bila obojestransko na nek način simpatična, bila sva samska, ampak o tem, da bi kdaj skupaj spala, nisva nikoli govorila, tudi ne razmišljala, bil je enostavno “prepovedani pas”. Če se probam vživeti v tvojo situacijo, bi se, če bi zadosti vztrajal in bi nekaj spila, tudi meni lahko zgodilo isto, in ko samo na to pomislim, me je groza, ker tega pač nikoli nisem želela. V tem tvojem primeru se jasno vidi meja oz velikanska razlika med prijateljstvom in ljubezenskim odnosom, ki jo pa nekateri brišejo oz si razlagajo, da je partnerstvo prijateljstvo plus seks. No v tvojem primeru ti ni bil niti fizično všeč, ampak to niti ne vem, če je tako bistveno. Svetovati ti ne znam, razen pač terapevta, če ti ni težko tega razlagati. (Menda je lažje pisati?)
Morala mu boš pač odpustiti in odpustiti sebi, ker se očitno čutiš krivo za to, pa tudi sicer si sokriva, konec koncev fizično ni bil nasilen, vsaj tako sem razumela, torej ni vse na njem. Sploh ni vse na njem, ker je on, skoraj prepričana sem, imel namen biti s tabo. No to ti je verjetno skrajno zoprno oz grozljivo, če razmišljaš o njem na tak način, ampak to mu je treba priznati v zagovor. Zagotovo tudi ni imel pojma, kake posledice bo to imelo zate (verjetno tudi ti nisi mogla vedeti), če bi, ti verjetno tega ne bi napravil.
Pač v neke (dobre) stvari na tem svetu je treba pač (slepo?) verjeti, zaupati, četudi imaš take izkušnje. Z dvomom in s strahom v vse okrog sebe se ne da živeti. Sicer pa nimam pojma, kaj bi tu napisala…

Najbolj fer bi bilo, da bi prijatelju povedala, kako si se počutila. Še bolj fer pa bi se mi zdelo, da bi prevzela del odgovornosti nase in z zaupanjem zaživela naprej. Zdaj veš, da naslednjič ko ti ne bo všeč, boš bolj odločna in to je to kar si potrebovala. Imaš izkušnjo iz katere se lahko kaj naučiš, se pravi, da si bogatejša. Izgubila nisi nič, čeprav se ti zdi, da si izgubila zaupanje v moške. Ampak praviš, da si izgubila zaupanje v njega. To lahko razumem, njega ne potrebuješ več. Če pa boš zaradi enega človeka, dala vse moške v isti koš, je pa to spet tvoja lastna odločitev in boš spet morala prevzet odgovornost za nezaupanje v moške, nase. Ti si tista, ki bo prikrajšana. Čez ta strah boš šla tako, da preprosto zaupaš in govoriš o svojih strahovih z bodočimi morebitnimi “kandidati”. Boljše poti ne poznam, razen seveda terapevta, ki pa ti bo zadevo predstavil na enak način, le da boš morda njemu bolj zaupala, ker ima “potrdilo” strokovnjaka.

No seveda marko, pričakovano od tebe. To ni ravno izkušnja, ki bi si jo vsaka punca želela, da bi preko njej spoznala blaženo stanje odločnosti , a ne?? Na nek način je izgubila ne samo vero v tega prijatelja in posledično v vse (moške) ampak tudi v samo to področje, spati z nekom, ker ji je že sama misel na to grozljiva. In svoj del odgovornosti je prevzela, še celo preveč si je naložila, se meni zdi.
Zdaj je prepozno, da bi njemu karkoli razlagala, ker je minilo preveč časa, sploh pa dvomim, da bi jo on razumel, ker če bi jo, ji tega takrat ne bi napravil. Sploh se mi v tem oziru zdijo moški pač… bukovi. Še nekatere ženske so, ki tako stvar preveč trivializirajo. Seveda imajo nekateri hujše probleme, nekateri so bolni na smrt ali je njihov bližnji bolan na smrt…Samo v tem primeru se mi zdi, kot da je njeno to celotno področje, biti kdaj z nekom v ljubezensko erotičnem smislu, mrtvo. In to ni čisto trivialna zadeva. Kar se tega tiče, smo zelo različni. Nekatere punce so na primer leta in leta zlorabljane, pa potem spoznajo pravega človeka, in je to izbrisano. Druge pa v samemm bistvu, v pravem pomenu besede nikoli niso, pa imajo na tem področju probleme. Tudi terapije so različne, vsaj tiste, ki so strokovne in učinkovite, ne mislim tukaj kakih instant want to be psihoterapevtov, ki vse razumejo.