Pozdravljeni,

nevem na koga točno naj se obrnem, pa se bom kar na vas 🙂
Pred menoj je menjava službe, in tega se zeloooo veselim!!
Nova zaposlitev pa s seboj prinese tudi prvi prehodni pregled ob zaposlitvi.
Zadeva je sledeča; stara sem 31 let, ker se že kar nekaj let bojujem z anksioznostjo (pa naj bodo to blaga odbodja ali pa malce težja včasih) sem leta 2017 imela predpisan AD Cipralex 10 mg za 8 mesecev. Zeloooo mi je pomagal. Po 8 mesecih sem z terapijo zaključila in sedaj je že več kot 1 leto ne jemljem več, počutim pa se relativno dobro. V bolniškem staležu, zaradi tovrstnih težav NIKOLI nisem bila, nisem ga potrebovala. dobro sem se počutila, pa čeprav sem delala naporno delo v turnusu na tri izmene.
Strah pa me je, da se bodo na medicini dela spodtaknili ob ta podatek! Da mi bo zdravnik tam kaj kompliciral, čes, ali sem sploh sposobna dela (sicer ne gre za delovno mesto nevrokirurga ali pa izvršnega generalnega diretkorja, vendar delovno mesto s seboj vseeno prinaša določeno odgovornost). Ter da mi ne bo hotel podpisati, da sem sposobna opravlanja dela. Da me bo pošiljal še na 100 in en pregled, ter da bom naletela na stigmo s strani njega!

Ali Vi mogoče veste, kako potekajo stvari, ob takih situacijah?
Kaj lahko pričakujem??

Hvala za vaš odgovor

Pozdravljeni,

sicer je sedaj to že za vami in lahko bi delila svoje izkušnje, ker je tole kar pogosto vprašanje. Moje izkušnje so, da v “najhušem” primeru želijo svež izvid psihiatra, ali pa tudi ne, če je že nekaj časa od tega in je zdravljenje zaključeno. Kako je bilo v vašem primeru?

Lep pozdrav in uspešno v novi službi!

Ja kar zanimivo vprašanje sem postavila…..
ubistvu sem spet “delala iz muhe slonaˇ v svojih mislih…ampak včasih te misli ponesejo v črne scenarije, največkrat pa se potem ne zgodi nič zastrašujičega 🙂

Na zdravniškem pregledu se ni zgodilo…nič posebnega…..
ko smo šle z dohtarco skoz moj karton, smo se za hip ustavile ob omenjeni zadevi in prijetno kramljale, da dandanes je pa tega ogromno in dani nič čudnega, ko pa ta svet tako drvi naprej, in da bi se mogu človek res večkrat malo ustavit in zadihat. Počutila sem se, kakor da sem ji omenila, da imam težave z prhljajem na glavi, torej nič takega posebnega…nekaj kar ji pojamra vsak tadrugi…( nisem se počutila več kot izoliran primerek z eksotično motnjo, hehe 😉 )

Pozdravljeni,

zdi se mi vaša izkušnja zelo pomembna tudi za druge. Namreč, velikokrat slišim, ne morem it k psihiatru, ker “potem bom imel težave dobit službo”, ali mi “bodo delali težave na zdravniškem pregledu”. Nemalokrat so takšnja prepričanja razlog, da si ljudje pomoči sploh ne poiščejo in je to bistveno slabše. Raziskave so dokazale, da je uspešnost zdravljenja bistveno večja, kar je krajši čas od začetka bolezni, do začetka zdravljenja. Odlajšanje se ne splača.

Uživajte v novi službi!