Pozdravljeni.
Polbrat pravi, da se ne čuti. Je globoko v newage movementu, kjer poudarjajo izgubo ega, depersonalizacijo in ekstremno osebno odgovornost za vsa dejanja ( tudi spolno zlorabo). Je tudi popolnoma drug človek, ko preideva na tematiko new agea. Pogled se mu spremeni. Dokler sva v sferah običajnega, je ok. Občutek imam, da nekaj ni ok. Sicer si je ustvaril krog ljudi, ki ga v NAM podpirajo, tako da sam ni. Ali je čas za alarm? Ali je to običajno? Skrbi me. Hvala za odgovor.

Pozdravljeni,

razumem vašo skrb. Se zna zgodit da vaš brat “hodi po robu”, ampak zaenkrat ni razlogov za alarm. Bolj za spremljanje, lahko da bo še vse ok.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni.
Vedenje je šlo dlje. Postal je sumnjičav glede mojih vedenj in vedenj dolgoletnih prijateljev. Postane zelo jezen, ker ne verjamemo istega, kar verjame sam. Sili nas v svojo vero in nas zavrača, ker se z njim ne strinjamo. Začel sem s samocenzuro, ker si želim njegove družbe, a menim, da me bo počasi sam odstranil. Tudi dolgoletne prijatljee prepričuje v svoje verovanje. Veliko opažam tudi samoprevare z pozitivnim “razmišljanjem”. Z vsemi je “resničen”… vsakemu v obraz pove, kaj si misli, ne glede na sogovornikova čustva. Velikokrat gre čez mejo in se zdi, da nalašč povleče ven teme, ki bodo nasprotnika prizadele. Vsi se nekako vLjudno umaknemo, vsaj bližnji, prijatelji se ga raje izognejo. Vsem, ki imajo otroke in živijo “normalno” življenje, govori o tem, da je tako življenje prazno, konformistično in da je on ustvarjen za nekaj več. Da so ovce.
Zelo je šlo navzdol od zadnjič… vedno bolj je jezen, vedno bolj govori o tem, da ga ne sprejemamo, nihče mu ne more dopovedati, da ga imamo radi in da je ok, če smo različnih mnenj. Ampak se čuti, da ga nihče ňima rad, ker se z njim ne strinjamo v njegovi veri. Le njegovi novi, istomisleči prijatelji. N vem. Postaja zelo zelo zelo težko.

Pozdravljeni,

verjamem da je težko. Mogoče je v tem trenutku najbolj pomembno, da ostanete z njim v odnosu, saj vas bo še potreboval. Seveda, trenutno nima nobenega smisla, da omenjate psihiatra in zdravljenje, saj sam ne vidi nobene potrebe po tem. Za zdravljenje brez privolitve, verjetno ni podlage (poglejte si zakon o duševnem zdravju).
39. člen
(1) Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,
– če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in
– če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Iz vašega pisanja nisem zaznala, da bi ogrožal svoje zdravje. Tudi sicer, je zdravljenje brez privolitve zadnja možnost, vedno naredimo vse kar nam je na razpolago, da nam ni treba uporabiti tega ukrepa.

Lep pozdrav,