Srce mi pravi naj jo obdrzimo a ze naslednji hip me postane strah da ji bova z mozem podarila zivljenje polno trpljenja …

Bodi pogumna,
ne dovoli, da strah prevzame vajeti tvojega, njenega, vašega življenja.

Ta odločitev bo tebe in tvojo družino zaznamovala za vedno.

Lep pozdrav in objem.

Nasa zlata puncka prosim odpusti nama z atijem.

Prekinitev je za mano. Jutri me caka porod in dokoncno slovo od nase zlate puncke.

Strah me je. Strah me je zivljenja po tem …

Bolecina je resnicno neizmerna.

Storila sta vse kar sta lahko. Borila sta se do konca, iskala sto in eno možnost.

Sama veš, da Eva brez razvitih možganov ne bi mogla živet. Tako pač je. Tudi moj sonček jih ni imel. Kruta, prekruta igra narave.

Bolečina je in bo. Nekega dne morda manjša ali pa se samo naučimo živet z njo.

Če boš potrebovala pogovor, karkoli samo kontaktiraj. Sem ti na voljo.

Draga azalea hvala ti.

V zadnjih 7 tednih sva resnicno naredila vse kar je bilo v najini moci – opravila stevilne preiskave, 2x MR, prejela 7 mnenj pravih strokovnjakov in ne nekih splosnih nevrologov, kontaktirala Dunaj …

Ni mi zal da je vse to trajalo toliko casa saj sem jo ves ta cas cutla, veliko je dozivela z nami …

Sedaj je vse mirno. Tiho spancka vendar sva se skupaj.

Pogresam jo. Pogresam njene mocne gibe, miganje trebuscka na vse mozne strani …

Tako samo se pocutim.

Najbrz imas prav ko pravis da bolecina z leti ni nic manjsa, le naucis se ziveti z njo … ker se moras – zaradi hcerkice, zaradi moza.

Sožalje.
Mi je zelo žal,resnično upam,da se stroka ni zmotila.

Lp

a ti si si sploh prebrala njene poste. Kaj vse je naredila za tisti kancek upanja, da morda pa vse le ni res.

pri meni je g poklical svojo kolegico za mnenje, pa je sel ven preden je ona sploh noter prisla, da si sama vse pogleda brez da ji on karkoli namigne. Pa toliko g, toliko uz, magnetna pa se in se pa se verjetno ne more motit.

pa iskreno mislim, da nisi nikoli bila postavljena v naso situacijo. Ker po vsem tem ne mores nekomu tako govorit. Enostavno ne mores

Se opravicujem.
Ni misljeno slabo.le dobesedno.

Naj pociva v miru.

Zelo mi je zal za vajino Evo 🙁 Iskreno sozalje, topel objem, drugih besed ni.

Danes te čaka še ena velika preizkušnja. Rojevati mrtvega otroka je zelo hudo in želim ti zares veliko moči. V mislih sem s tabo.

Draga Petra L,

tudi jaz sem z mislimi s teboj.

Danes bo hudo. Od tablete in popadkov, kapalne do tistega neizbežnega-rojevanje. Vem, kako se počutite, saj sva s soprogom to prestala pred nekaj leti .Bolečina je obupna, občutek neizmerne praznosti je grozljiv.
V mislih sem z vami in vašim soprogom. Bodite močni jutri, pojutrišnjem.

Iskrena hvala vsem za vse besede, podporo …

Nase Evice ni vec med nami bo pa za vedno v nasih srcih. Bolecina je resnicno neizmerna.

V ponedeljek sva z mozem dozivela prekinitev. Kljub neizmerni bolecini sem bila nekje globoko v sebi srecna ker sem vedela da je se zmeraj z menoj …

Vceraj ob 17.26 pa se je rodila nasa zlata Evica.
Prekrasna puncka je. Velika, nezna, s crnimi laski …
Osebje v porodnisnici nama jo je dovolilo cartati vse do polnoci. Resnicno jim iskrena hvala za ta cas ki je seveda minil mnogo prehitro.
Bolecina ob slovesu je bila neizmerna, tako kot je neizmerno bolece sedaj zivljenje brez nje.
Le kako ziveti naprej?
Kljub mozevi neizmerni podpori in kljub hcerkici ki doma caka na mamico se pocutim tako samo, osamljeno …

Iskreno sozalje ob izgubi male Eve.

Draga PetraL,
tudi moje iskreno sožalje ob izgubi male Eve.
Vedi, da bo vedno z Vami kjerkoli že boš….

Pozdravljena,

iskreno, iskreno sožalje.
Morda še ni čas,ampak ko se bosta odločila, enkrat v prihodnosti predlagam Družinsko postavitev pri Mateju Škufci. Marsikaj se razreši, vzpostavi se pretok energije,…lažje vama bo naprej,….

Hvala vam za izrecene sozalje.

Danes jokam ze od jutra. Sprasujem se kje je, ali lepo ravnajo z njo, ali jo kaj boli …
Bolecine se ne da opisati. Poznamo jo le starsi ki moramo skozi to.

V oceh najinih domacih sva morilca … boli, zelo boli.
V oceh nekoga ki nama ni blizu pa prejemava take tolazilne besede … hvala vam, iskrena hvala.

Petra L,
Praviš da sta v očeh domačih morilca, prosim ne razmišljaj tako, ker je to daleč od resnice!
Glede na opis sem prepričan da sta se pravilno odločila. Evica ne bi imela ničesar od življenja, razen trpljenja, pa po vsej verjetnosti se sploh ne bi zavedala okolice okoli sebe. Torej sta jo odrešila.
Verjamem pa da je trenutno za vaju starša, neizmerna bolečina ki se je ne da opisat.

V mislih sem z Vami.

Ljudje znajo biti včasih nepopisno kruti. Jaz sem mnogim, predvsem bežnim znancem in mimoidočim, rekla preprosto, da je otrok umrl in se nisem spuščala v opise podrobnosti. Če vaju družinski člani obsojajo, pa mora biti neskončno hudo, saj bi v ravno tem trenutku rabila največ podpore.
Mogoče se nam res lahko pridružiš na FB-ju. Lažje ti bo…
Pogum…

Vem, da sedaj ne verjamete, vendar čas celi rane…mogoče celi ni prava beseda, jih pa ublaži. Nikoli, nikoli si ne očitajta, saj sta naredila za otroka vse kar sta lahko. Domači bodo prej ko slej spoznali svojo zmoto, če ne-njihova stvar.
Sama sem se tedaj distancirala od vseh, telefon sem izklopila in z družino odšla na dopust. Mož me je razumel in mi je resnično bil v veliko oporo, čeprav še dandanes obiskuje terapevta. Sama svoje bolečine nisem hotela razlagati nikomur. Možgane sem tedaj dala na off, gledala vse neumnosti na tv, prebirala lahkotne knjige in…jokala.
Držite se vsi, vam pa topel objem.