Drage kolegice,
verjamem, da je katera od vas imela kako podobno izkušnjo. Zanima me, kako ste/bi se odzvale.

Karmen, vaš pogovor na valu 202 pred nekaj tedni je imel v mojem kraju izjemno velik odmev. Poslušali so stari, mladi, mame, tašče, očki…, skratka vsi so bili šokirani predvsem nad tem, da je povprečna doba dojenja na svetu 4 leta. Potem se je naslednji dan v parku razvila debata in vsak je imel kaj dodati. Ena od mamic, ki je vedno med glasnejšimi, se je namrdnila in začela prevzemati pobudo, češ kako je to brez veze in kako je laže s stekleničko, da je dojenje na javnem mestu neokusno, je še dodala, nato pa začela za sabo “vleči” tudi nekatere manj gotove mamice. Ena od njih, ki lepo doji že 10 mesecev, se je začela spraševat, v čem je še korist, da to počne, saj sine že je ipd., čeprav je bila še malo prej prepričana v to, da bo dojila še naprej. No, nekateri znajo omajati samozavest drugim.

Sama sem dojila prvega otroka dobri dve leti, drugega pa zdaj 4 mesece (to me je dotična tudi vprašala in hitro dodala, da sama ve, da je to fajn, ampak ni zdržala zeloooo hudih bolečin z bradavicami), skoz sem sama dala veliko težavnih situacij, tudi napade na samozavest, in vem, kako naporno je tako pridiganje za mamice, ki so šele začele dojiti prvega otroka. Nisem se hotela grobo vmešavat oz. debate na zatreti. Ne nazadnje ima vsaka pravico do svojega mnenja. Mislim, da sem že z nekaj mimike podprla one, ki verjamejo v dojenje, a veseno me zanima, če ima katera kako podobno izkušnjo, kaj narediti v taki situaciji. Kako razorožiti tako osebo, ne da bi jo grobo užalil. Zna biti namreč zelo občutljiva na to temo.

Mojca

Draga Mojca,
ja, kadar je v igri “kritiziranje” dojenja ali tudi obratno nedojenja, so lahko čustva, občutki in glave kaj hitro pregrete (na obeh straneh). Bistveno je to, da kljub temu, da počnemo nekaj drugače (kot druga mati) le tej damo vedeti, da sicer spoštujemo njene odločitve in načine starševstva, a da se z njo pač ne strinjamo. Kot ona ne z vašim mnenjem. Bistvo pa je v kulturi komunikacije, tukaj se lahko pokaže vaša “premoč” (če zadevo sploh lahko jemljemo kot nekakšno merjenje moči). In glasnost komunikacije in naštevanje razlogov (ki ponavadi nimajo trdnih temeljev) kaj hitro izveni… .

Žal pa je v našem kulturnem prostoru prisotno še mnogo preveč nepravilnih informacij, neresnic in mitov, ki se tičejo dojenja in le ti so eden od najpogostejših vzrokov, da kakšna mamica ni dojila tako dolgo, kot si je želela. In zaradi čustev, ki so tukaj poleg, mnoge (upravičeno) jemljejo dojenje kot osebni neuspeh in žal so nekatere matere zato proti temu tudi sovražno razpoložene. Ker nimamo opore v prejšnjih generacijah, naših mam, ki iz različnih vzrokov niso dojile, je oranje ledine včasih zato kaj težko “opravilo”. Bistveno je to, da imate prave in razumljive informacije, ki jih lahko ponudite mamicam, ki zaradi pritiskov dvomijo, da sploh delajo prav. In da dostojno opravite s negativizmom, nekaj namigov:

KAKO SE MATERE LAHKO ODZOVEMO NA KRITIKO NAŠEGA DOJENJA?
Prevod iz vira: http://www.lalecheleague.org/NB/NBJulAug99p116.html
Prevedla in priredila: K. Mlinar

Najprej je zelo pomembno naše vedenje in ton našega glasu, ko odgovarjamo na nam zoprna vprašanja o dojenju našega otroka. Spodaj je seznam fraz, ki nam lahko pomagajo v komunikaciji z tistimi, ki kažejo nestrpnost, do dojenja našega otroka. Med njimi boste zagotovo našli kakšno, ki vam bo v določeni situaciji najbolj ustrezala.

1. Uporabljaj sporočilo “JAZ” namesto “VI”. Namesto, da rečete taščici: Vi me vedno kritizirate”, ji recite: “ni mi všeč, da me kritizirate”.
2. ” Rada bi se s teboj nekaj pogovorila. Ali utegneš zdaj?”
3. “Jezna / žalostna / prizadeta sem, ko…”
4. “Zelo sem vesela, da imam vašo podporo on pomoč…”
5. “Neverjetno, koliko znanstvenih raziskav je bilo narejenih v zadnjih letih. Verjetno ste zelo presenečeni, ko vidite, da še dojim svojega malčka. Upam, da bom tudi sama lahko svoji hčerki/snahi v pozitivno podporo in pomoč, ko bo imela svoje otroke…
6. “Vsak ima pravico, da se odloči tako, kakor je najbolje v njegovi situaciji.”
7. “Vesela sem, da ste tako skrbni do našega Mihca. Veliko sem prebrala in se pogovarjala s strokovnjaki o tej temi in sem zelo zadovoljna s svojo odločitvijo. Z veseljem z vami podelim te informacije.”
8. “Menim, da je odločitev o trajanju dojenja individualna, zato spoštujem vaše mnenje, ki ste ga podelili z menoj.”
9. “Naš zdravnik / pediater pravi, da….”
10. “Svetovna zdravstvena organizacija /Unicef / LLLI svetujejo, da ….”
11. “O vašem predlogu bom razmislila…. ”
12. “Vesela sem, da vas skrbi za mojega otroka in da ga imate radi.”
13. “To je vsekakor druga možnost.”
14. “Vesela sem, da … je bilo vse v redu z vašim otrokom in da vam je vaša odločitev ustrezala….”
15. “V zvezi s tem nimamo enakega mnenja. Predlagam, da se ne strinjamo, a vseeno ostanemo prijatelji, OK?
16. “Mislim, da smo izgubili naš skupen, osnoven cilj – dobrobit otroka. Predlagam, da se o tem sedaj ne pogovarjamo.”
17. “To je tema, zaradi katere se prepirajo in debatirajo generacije že stoletja. Predlagam, da se temu izognemo, velja?”
18. “Na obeh straneh imamo tehtne in utemeljene razloge.”
19. “Možno je, da imate prav.”
20. “Potrebujem nekaj časa, da dobro razmislim o tem, kar ste mi povedali.”
21. “Prosim, ne pozabimo, da smo vsi na isti “strani” tukaj.”
22. “Energijo lahko trosimo za kaj pomembnejšega kakor prepiranje.”
23. “To je zelo osebna odločitev. Osebno ne vsiljujem svojega mišljenja komerkoli drugemu.”
24. “Ta tema ni dober predmet za našo diskusijo.”
25. “Zamenjajmo predmet pogovora.”
26. “Predlagam kompromis. Vi ne omenjajte več dojenja, jaz pa ne bom kritizirala vaše pečenke.”
27. “Midva z možem sva Mihčeva starša in to je NAJINA odločitev.”
28. “Vidim, da si močno ženete k srcu to temo.
29. “Naša družina je srečna in zadovoljna. Kar deluje dobro v naši družini morda ne deluje v vaši in obratno.”
30. Le nasmehnite se (pa ne posmehljivo ali cinično) in si mislite svoje.

Možnosti, kako se preventivno izognemo kritikam:
1. Bodite diskretni (ne v lastni hiši bežat v spalnico, a dojite diskretno).
2. Ne pustite se zapletati v pogovore, kateri ne bodo prinesli rezultatov.
3. Izogibajte se spornim vprašanjem, v katerih slutite neodobravanje. Osredotočite se na področja ali teme, kjer imate kaj skupnega.
4. Razložite zadevo, še preden vas o njej povprašajo. Bodite prijazni in jim dajte vedeti, da ste srečna in zadovoljna družina. Na tak način jim daste “dovoljenje”, da so nekateri pač drugačni (glej št. 6 in 29 zgoraj).
5. Naredite vtis, da ste srečni, zadovoljni in samozavestni pri svojih odločitvah, četudi morda vedno niste. Nikar ne izražajte svojih dvomov in težav ljudem, ki se z vami ne strinjajo.

Končno:
1. Dvignite se nad kritiziranje koliko res zmorete brez farizejskega držanja. Pozitiven odgovor, ki kritizirajočega ne ogroža, ponavadi deluje najbolje.
2. Včasih je najbolje kritiziranje kar ignorirati in preceniti vir le tega. VELIKO LJUDI SE POČUTI MOČNO DEFENZIVNIH IN BESNO NAPADEJO, KADAR NEKDO POČNE NEKAJ DRUGAČE KAKOR ONI.
3. Če greste nekam, kjer že vnaprej veste, da bodo vašo situacijo kritizirali, se pripravite vnaprej, tako da vadite zgornje odgovore. Ustvarite si tudi svoje odgovore. Odgovore in situacijo vadite pred ogledalom (to se boste narežali) ali s prijateljico, ki vas podpira in razume. Tako se boste počutili bolj samozavestni.
4. Ko pridete v določeno situacijo se ustavite za trenutek, globoko vzdihnite in se poskusite sprostiti, preden odgovorite.

Več o tem, kako se konkretno soočati s kritiko, izkušnje mamic:
NEW BEGINNINGS, Vol. 6 No. 1, January-February 1990, pp. 28-9, na strani http://www.lalecheleague.org

Prijazen pozdrav!
Karmen.

Pozdravljena,

ni ga človeka na svetu in ne vere, ki bi preprečila dojenje.
Ne gre za samozavest, ampak za vedenje, kako dobro je to za otroka.

Šla sem skozi dva preskoka rasti (3. mesec in 5. mesec). Oba uspešno prestala (moj prvi otrok).
Dojim povsod in pred vsemi in me sploh nihče ne gane. Ko dojim ljudi pač ne gledam v oči, ampak v oči mojega sončka.
Prejšnji teden sem bila na dopustu v arabski državi in sem tudi tam polno dojila brez problema.

Zato, ne pusti se gospe iz tvojega kraja, da ti bo določala naččin hranjenja tvojega otroka. Lahko jo poslušaš, vendar naredi po svoje!!! Konec koncev pa, zakaj se zanimaš za čustva take osebe, ki je očitno nastrojena proti dojenju. Zanimaj se za čustva svojega otroka! Na srečo imamo Karmen in LLL, da nam pri tem pomagajo.

Lep pozdrav,

Liza

PS: Pred dvema tednoma je prišla prijateljica, ki živi v ZDA in rekla, da je tam dojenje res porazno in da zelo malo žensk doji (zanimivo, ker je veliko žensk gospodinj in jihh veliko ne hodi v službo).