Lep pozdrav!
Misli, ki se mi podijo po glavi, so presegle že vse meje in želim vedeti, zakaj jih dopuščam v svoji glavi.
Mislim, da ni dneva, v katerem si ne bi predstavljala kakšnega črnega scenarija, ki je do potankosti izdelan, v njej vidim vse podrobnosti, kako do nečesa pride, kdo je udeležen, kako se konča, koliko ljudi je prizadetih, kako so prizadeti in kako naprej v življenju. Naj gre zame ali za moje bližnje, čeprav se večinoma zgodi kaj hudega mojim bližnjim.
Ob terorističnem napadu na ZDA, ki se je zgodil pred dnevi, je vse še hujše. Predstavljam si, kako se začne vojna, v katero se vključijo skoraj vse države sveta, kako vdrejo v naše stanovanje vojaki, vidim, kako se skupaj z možem boriva proti njim, kako hočeva zaščititi najinega 16-mesečnega otroka, včasih umrem jaz, včasih mož, včasih otrok, včasih vsi, včasih moji starši….
Potem, ko se zgodba odvije, lep čas neutolažljivo jokam in se ne morem pomiriti. Nekaj podobnega se mi je zgodilo včeraj zvečer, zaradi misli celo noč nisem zatisnila očesa… Skratka, vse skupaj mi že preseda. Kot da bi v solzah in bolečini polnila svojo energijo, čeprav me vse skupaj prizadene in boli… Bolj kot karkoli na svetu si želim, da bi vsi ljudje na svetu živeli srečno in zdravo…
Je to prebujna domišljija? Zakaj človek dopušča negativne misli, kateri so tisti nezavedni vzroki?
Hvala za odgovor!

Spoštovana Petra,
strahote, kakršne smo v zadnjih dneh spremljali preko medijev, lahko delujejo kot kaplica vode v prepolnno posodo, to je sprožijo latentne( prikrite) bojazni, ki izvirajo povsem iz drugih področij.Takrat s okrepijo dvomi,neizpolnjena pričakovanja, vsa simbolika nemoči ob razreševanju lastnih stisk pa se projecira navzven.Vaša razmišlanja sodijo v krog pojavov, ki opredeljujejo depresijo, zato bo poleg družbe, ki bo čimbolj zaposlila vaše dnevne dejavnosti koristno, če se oglasite tudi pri svojem izbranem zdravniku.Psihiater lahko še malo počaka, saj vam ustrezna zdravila lahko predpiše tudi vaš splošni zdravnik.