nedolžna pri 28-ih
Saj vem kaj boste rekli, pa ne že spet ta tema 🙂 Ampak sem se morala malo razpisati.
Eden od mojih problemov je, da sem še pri 28-ih nedolžna. Sem bolj sramežljiva. Nikoli se nisem niti poljubila. Razen v vrtcu, če to šteje 🙂
Vem, da je moj glavni problem samopodoba. Res je, da imam par kg preveč, samo saj imajo tudi malo bolj okrogle punce fante?
Kaj mi svetujete, da naredim.
Zanima me tudi, kdaj povedati o moji še “deviškosti” potencialnemu fantu. Kdaj je primeren čas? To me precej muči, saj se mi zdi, da bodo po tem vsi zbežali od mene 😉
Prvo bi rad izpostavil tisti znani pregovor naše bivše države in sicer sto ljudi sto čudi, vsi smo drugačni in ni univerzalnega pravila kdaj moraš izgubiti nedolžnost, zato se s tem niti ne obremenjuj,
Ker te ne poznam niti fizično niti drugače bi težko rekel, kje tiči problem, da še nisi imela zveze, seveda tvoja sramežljivost tukaj ne pomaga oziroma ti stvar seveda precej otežuje. Kar se tiče nizke samopodobe, to je velik problem pri veliko ženskah, tudi sam sem bil v parih zvezah, kjer so imele punce nizko samopodobo kljub temu, da so bile vsaj meni popolne. Praviš, da imaš nekaj kg preveč, verjemi ko ti rečem, da obstaja cel kup moških, ki jim/nam to ne predstavlja nobenega problema oziroma gremo na varianto “more to love”, kolikor moških obstaja, ki imajo radi suhice ravno toliko je takih, ki imajo radi bolj obdarjene, tako da glede tega se res ne sekiraj.
Glavna stvar, ki ti jo priporočam, je da ko greš ven bodisi s kolegicami bodisi sama, se ne obremenjuj z videzom oziroma izgledom, ampak poskusi dajati vtis samozavesti (vem da je to težko, ampak verjamem da zmoreš) in brez skrbnosti, saj to moške privlači (in obratno), ter se ne boj malo flirtati, saj nimaš izgubiti česa, lahko pa pridobiš ogromno.
Upam, da sem vsaj malo pomagal,
Bodi lepo.
Živjo draga Nadine!
Preveč hitiš v spolnost za vsako ceno. Vsaj iz zgornjega odlomka sem dobila občutek, da si želiš spolnosti, pa čeprav take, kjer bi se slabo počutila, bila morda celo ponižana ali po njej še več meseceov čustveno zlomljna, samo zato, da bi se lahko pred družbo hvalila, da nisi več nedolžna ali da bi se znebila neprijetnih občutkov, ko bi se ostali hvalili o svojih svojih spolnih izkušnjah, pa čeprav niso nežne in ljubeče, ampak samo potešitev spolnega nagona, kot pri živalih. Človek si in želi si kaj več od spolnosti kot samo to, da je in da mine.
Sploh pa je pri tvojih letih še toliko nedolžnih ljudi. Iz lastnih izkušenj vem, da so najbolj glasni in domišljavi tisti, ki imajo za seboj spolne izkušnje in morda zlomljeno srce, ampak modno je, da se hvališ o spolnosti, sploh za fante. Ne nasedaj preveč javnemu mnenju in se raje vprašaj, kaj si sama želiš: grobo ali nežno spolnost? Tako da boš zaradi učinka kontracepcijskih tabletk depresivna ali tako, kjer se bosta s partnerjem veselila (otroka)? Tako kjer te bo partner zapustil ali tako, kjer bo ostal s tabo tudi po tem, ko mu boš podarila celo svoje telo in dušo?
Živjo draga Nadine!
Preveč hitiš v spolnost za vsako ceno. Vsaj iz zgornjega odlomka sem dobila občutek, da si želiš spolnosti, pa čeprav take, kjer bi se slabo počutila, bila morda celo ponižana ali po njej še več meseceov čustveno zlomljna, samo zato, da bi se lahko pred družbo hvalila, da nisi več nedolžna ali da bi se znebila neprijetnih občutkov, ko bi se ostali hvalili o svojih svojih spolnih izkušnjah, pa čeprav niso nežne in ljubeče, ampak samo potešitev spolnega nagona, kot pri živalih. Človek si in želi si kaj več od spolnosti kot samo to, da je in da mine.
Sploh pa je pri tvojih letih še toliko nedolžnih ljudi. Iz lastnih izkušenj vem, da so najbolj glasni in domišljavi tisti, ki imajo za seboj spolne izkušnje in morda zlomljeno srce, ampak modno je, da se hvališ o spolnosti, sploh za fante. Ne nasedaj preveč javnemu mnenju in se raje vprašaj, kaj si sama želiš: grobo ali nežno spolnost? Tako da boš zaradi učinka kontracepcijskih tabletk depresivna ali tako, kjer se bosta s partnerjem veselila (otroka)? Tako kjer te bo partner zapustil ali tako, kjer bo ostal s tabo tudi po tem, ko mu boš podarila celo svoje telo in dušo?
https://iskreni.net/druzina/kultura-zivljenja/131-biti-drugacen/164919-miss-sveta-sem-proti-splavu-spolnost-pa-je-za-zakonsko-zvezo.html%5B/quote%5D
Ta tvoj zapis avtorici teme menda pomaga ravno toliko, kot če bi ji napisala “banana je rumena”. Kaže da si ena od iskrenovcev, tam pa imate svoje poglede na svet in življenje, s katerimi ni sicer nič narobe, toda bolj ali manj se po njih ravnajo verni ljudje.
To da je avtorica še vedno nedolžna, je pri njej posledica nečesa. To nekaj je pa asocialnost, pomanjkanje samozavesti, težave pri navezovanju stikov, težave v komunikaciji in koneckoncev tudi vizualno ni ravno za pogledati. Pri njej ne gre za to, da bi hitela v spolnost, temveč do tega zaradi naštetih dejavnikov ni uspela priti. In tukaj tiči problem. Ker intima (sem sodijo tudi zveze, crkljanje, poljubljanje), spolnost je del odraščanja in če kdo tega ne da skozi v letih, ko bi se že lahko kaj dogajalo, to nekaj pove.
Lep pozdrav vsem!
Na tem forumu sem bolj redko, in vendar je vsakič podobno, toliko tem, kjer je precej vas žalostnih, razočaranih, nesrečnih, iz različnih razlogov…
Eden izmed njih je tudi to, da vas je kar nekaj še vedno devic ali devičnikov ali še niste bili nikoli v resni zvezi, kot “nedolžna pri 28-ih”.
Ne morem, da ne bi nekaj več napisal o tem, ker mi to gre vedno do srca. Nekateri ljudje smo pač taki, da pridemo do prvega seksa in zveze malo bolj pozno. Tudi sam sem bil tak. Že pri 13-tih v osnovni šoli začneš poslušati, da so eni sošolci “nekaj” delali s puncami, in si misliš, da bo to že prišlo samo od sebe…In pri 15-tih slišiš še več zgodb, pa še vedno misliš, dobro, če so drugi, bom tudi jaz skoraj enkrat. In že je tu 17, 18…magična meja bi rekli, “odrasel”, pa še vedno ni bilo prvega seksa….”Le kdaj bo, pa zdaj menda bo, ne,« si misliš, »menda nisem ravno jaz eden tistih, ki tega ne doživijo«…in si že pri 20-ih, 23-ih, 25-ih….in še vedno ni seksa. So neki odnosi z nasprotnim spolom, vendar se nekako ne izide.
Zakaj se nam to zgodi? Lahjo zaradi fizične (ne)privlačnosti, (ne)komunikativnosti, nerodnosti ali pa celega spleta različnih okoliščin….Recimo zbiraš pogum pol leta, da pristopiš k eni res fajni punci, vendar ravno v tistem trenutku, ko si že z odločnim korakom na poti do nje, ugotoviš, da si ravno danes oblečen v neprivlačno majico in se rajši umakneš…seveda jutri ne poskusiš več, ker spet zbiraš pogum pol leta…in takrat je že prepozno…
Glavni razlog pa ne toliko v našem izgledu ampak v nas samih, naši samozavesti.
Pred leti sem se odločil, da se bom spremenil, ker tako ne gre več, da bom DRUGAČEN, bolj odločen, samozavesten, vase prepričan! Sam sem s sabo boril težke bitke, kajti moja sramežljivost je bila tako enormna (očala, določene zdravstvene težave, nekonvencionalen način življenja in fizična nerodnost), da so bile za to potrebni porazi za porazom in razočaranja za razočaranjem. Pa punc okrog mene ni nikoli manjkalo, pogosto so se mi same ponujale, vendar sem bil taka neroda, da preprosto tega nisem znal izkoristiti.
Po toliko razočaranjih in neumnostih, da bi sploh katero dobil ven na zmenek, bi z lahkoto že odnehal, vendar je potrebno vztrajati…In sem. In sem dobil na zmenek prvo punco…iz česar seveda ni bilo nič, vendar je bil vseeno uspeh. In potem korak za korakom, tudi tisto, kar dosti vas tu muči, prvi seks. Bilo je res lepo. Pa ne kar tako, ampak v okviru resne zveze. To je bil začetek, res sem postal drugačen človek, kot bi prestopil skozi neka vrata v drugi svet. Hvaležen sem, da je bilo tako, kajti tisti, ki ima prvi spolni odnos že pri 13-tih »kar tako« tega ne ceni tako zelo kot če se moraš za to res potruditi in pri tem doživiš osebno preobrazbo, neke vrste »razsvetljenje«….
Moški smo navadno preveč prestrašeni in si ne upamo pristopiti k punci, punce pa si nam ne upajo dati znakov, da bi nas k temu vzpodbudile…Kakšen paradoks, vsi si drug drugega res želimo, vsi si želimi biti z nekom, vendar se drug drugega bojimo in si ne upamo pokazati, povedati, kaj si res želimo, še samemu sebi si ne upamo zaupati svojih hotenj. »Nedolžna pri 28-ih«, in vse tiste in tisti, ki ste samski in nedolžni še pri 30-tih, 33-tih, 35-ih, pa tudi 40-ih…nič še ni izgubljeno, tudi vi lahko najdete koga, s komer boste lahko uživali življenje še na drugačen način. In za razliko od marsikoga drugega boste vi res znali ceniti tisto osebo, ki jo boste našli, vsak trenutek in vsak objem, poljub, četudi samo nežen pogled, ki ga boste izmenjali
Vem, kako vam je vsem, pa ne obupujte, prvi korak je najtežji, kot da bi noge vlekli iz betona…drugi je težek kot vzpon v najbolj strmi hrib…tretji kot vzpon na najvišje drevo…četrti pa je že spust, od tam gre vse samo še lažje. In na koncu se še samo čudite, kako vam gre…in ste hvaležni!. Samozavest, to potrebujete.
Če ima kdo kako vprašanje, mu z veseljem svetujem bolj podrobno, lahko mi piše na zasebno sporočilo ali pa kar na Kenkken357mail.com., tako fanti kot punce, pomagam če lahko kako vsem, ker vem, kako se počutite, bil sem na istem. Vendar se lahko vse spremeni na boljše. Samo samozavest in pogumno naprej!
Kdo se ti je zlagal, da se bo z leti že zgodilo? Da se bo v najstniških letih že zgodil prvi seks? Pa ne le seks, temveč tudi manj od tega (crkljanje, prvi poljub/poljubljanje, zveza). Kot si sam ugotovil, je to bila laž. Vse navedeno drži le v primeru, ko posameznik/ica nima blokad, nima težav pri navezovanju stikov, je v družbi sproščen/a in zabaven/a, ima družabno življenje, ima stike s puncami oz. punca s fanti itd. Ker pa ti nisi bil takšen, vidiš kaj se je (oz. ni) zgodilo. Sam si že ugotovil vzroke ki preprečujejo oz. otežujejo, da bi se zgodil odnos s punco oz. fantom. Sam vem za kar nekaj takih, ki so stari že čez 20 let (nekateri tudi že čez 25 in čez 30 let), pa še kar nič. Zakaj? Zaradi naštetih dejavnikov (pa še bi lahko naštevali). Pa da ne boš mislil, moja zgodba je takorekoč identična tvoji.
Kdo se ti je zlagal, da se bo z leti že zgodilo? Da se bo v najstniških letih že zgodil prvi seks? Pa ne le seks, temveč tudi manj od tega (crkljanje, prvi poljub/poljubljanje, zveza). Kot si sam ugotovil, je to bila laž. Vse navedeno drži le v primeru, ko posameznik/ica nima blokad, nima težav pri navezovanju stikov, je v družbi sproščen/a in zabaven/a, ima družabno življenje, ima stike s puncami oz. punca s fanti itd. Ker pa ti nisi bil takšen, vidiš kaj se je (oz. ni) zgodilo. Sam si že ugotovil vzroke ki preprečujejo oz. otežujejo, da bi se zgodil odnos s punco oz. fantom. Sam vem za kar nekaj takih, ki so stari že čez 20 let (nekateri tudi že čez 25 in čez 30 let), pa še kar nič. Zakaj? Zaradi naštetih dejavnikov (pa še bi lahko naštevali). Pa da ne boš mislil, moja zgodba je takorekoč identična tvoji.[/quote]
Zdravo! Ker imaš enako zgodbo kot jaz, me še posebej veseli, da si se oglasil. Res nas je kar nekaj takih.
Kdo se je zlagal, da se bo z leti že zgodilo? Verjetno pričakuješ, da se bo pač zgodilo, ker se ti zdi, da se dogaja “vsem”. In pa kot otrok še mogoče bereš kake pravljice, gledaš filme, ki ti dajo o svetu drugačen vtis kot je v resnici (ga vidiš dosti bolj idealistično, romantično…). In se zgodi, da si presenečen, da je svet drugačen in se v njem ne znajdeš. Si kot slon v trgovini s porcelanom, kjer razbiješ vsako čudovito stvar, ki se je dotakneš…dokler se ne naučiš mahati z rilcem in obračati sem in tja….vendar si še vedno en slon. Težje je postati en “tiger”, ki se vitko premika sem in tja in “skoči” v pravem trenutku…Ni lahko in dolga so učna leta, vsaj za nekatere.
Torej poznaš kar nekaj takih, ki so stari kar čez 20 in 30 let, pa še nič. Tudi jaz poznam kar nekaj takih, eni so tudi že čez 40 let. Še več pa je takih, ki so že imeli prvi seks (ki pa ni ravno tisto najpomebnejše), niso pa še nikoli imeli prave resne zveze…takih je dosti več. Ne bi verjel koliko se bi jih našlo, tako moških in žensk. Od tistih, ki jih poznam, je takih vsaj enih deset znancev. Z nekaterimi smo se o tem pogovarjali in glavni razlog je, da so zelo nesamozavestni…predvsem glede svojega videza in sposobnosti, čeprav so v resnici videti čisto OK. So tudi taki, ki pravijo, da jim preprosto nihče ni všeč, vendar imajo tudi taki neke svoje probleme. Ko smo se zamislili, smo ugotovili, da so imeli povečini tudi kake probleme v otroštvu… Nisem noben psiholog, vendar ko se poglobiš v ljudi, ki si jih v življenju spoznal malo bolj, vidiš ponavljajoče se vzorce…kreganje staršev, pitje enega od njih ali kaj takega, zlorabe, maltretiranej v šoli, in pa otroški zdravstveni problemi…. Iz otroštva zgleda res dosti vlečemo in se potem trpinčimo še celo življenje naprej. Sami si to delamo in težko se je iz tega izvleči.
Vendar pa gre, samo dosti volje je treba!!! Vsakemu lahko uspe!
Prejšnjič sem napisal napačen naslov, eni ste me po zasebnem sporočilu na to opozorili, se oproščam, moj naslov je [email protected].