Pozdravljeni,

Še sam ne vem kje bi začel. Star sem 32 let in v življenju sem bil kar zdrav in telesno aktiven. Pred 14 dnevi sem šel v otorinolaringologu na pregled sinusov in glej ga zlomka, najdejo tumor. Potem živčnih 10 dni raznih slikanj, CT, MRI in preiskav in nakar skoraj šok SNUC žekar razraščen v obeh nosicah in že sega v možgane.

Vem, da je vrsta karcinoma zelo redka vendar me vseeno zanima, če je kdo dal že to skozi, ker na svetovnem spletu ne najdem nič pozitivnega. Se pa vsekakor ne vdam in sem pripravljen na borbo. Drugi teden že začnem z terapijo, tako da upam da bo kaj pomagalo.

Matia, prav si se odločil. Potrebno bo v boj za življenje. Precvej nas je takšnih, ki smo se soočali s takšnim strahom, brskali po spletu in si bolj zapomnili slabe informacije kot dobre, ampak mamam narava poskrbi, da se “vzamemo v roke”, si priznamo bolezen in gremo v boj.
Izkušnje s tovrstnim karcinomom nimam, ampak vseeno mislim, da je zelo pomembno, da slediš zdravljenju, si pozitivno naravnan, pogumen in kljub zdravljenju skrbiš za pravilno prehrano (glej post na vrhu foruma) in se rekreiraš zmogljivosti primerno. Telesna kondicija in dobra prehranjenost ti bosta pomagala k dobremu izidu zdravljenja!

Drži se!

Kristina

Javljam se po kemoterapijah in obsevanjih.

Najprej moram pohvalit zdravnike, sestre, radiologe in vse ostalo osebje onkološkega inštituta. Same pohvale, kljub velikim mukam terapije, ki sem jih prestajal je bilo vso osebje z menoj in mi pomagalo pri zdravljenju. V skupaj nekaj več kot osem tednov hospitalizacije sem se v na dveh oddelkih H1 in H2, kljub slabemu počutju zaradi terapij počutil odlično. Čutil sem, da se zavzemajo za vsakega pacienta in da mu poskušajo pomagati po vse razpoložljive načine, zato mi je še bolj težko ko čujem iz medijov, da naj bi bilo na onkološkem marsikaj narobe. Mogoče na upravi, ampak vso ostalo osebje se 100% posveča samo pacientu. Še zdaj mi je čudno, ker sem jim ob odhodu rekel samo “hvala za vse” v resnici pa sem si želel na oddelkih še vsakega po vrsti objeti, kot nekega novega člana družine, ki je z mano prestajal vse dobro in slabo. Čeprav se lahko komu zdi čudno, sem onkološki po zadnjih šestih tednih stalne hospitalizacije na oddelku H2 zapustil z lepimi spomini.

En teden po zadnjem obsevanju sem šel na MRI in izvidi so končno optimistični, tumor se je zmanjšal taliko, da ga bodo lahko odstranili z operativnim posegom, na katerega grem drugi teden na ORL kliniko v Mariboru.

Vojne še ni konec, borba je težka vendar, kot sem napisal, da se ne bom vdal se tega držim in se borim iz dneva v dan. Včasih je težko vstat iz postelje, piti, jesti…. vendar si vedno sam pri sebi povem, “naredi vse kar zmoreš”. Veliko lahko pri zdravljenju raka storimo sami z upoštevanjem navodil, prehrani,telesni in duševni aktivnosti.

Pozdravljen!

Dve leti bo, odkar sem bila operirana na ščitnici in sem imela radioterapijo. Stranski učinki so bili res zoprni, saj sem imela obsevan vrat, posledično poškodovano sluznico, ostala sem tudi brez okusa, na spodnjih zobah, pa sem ostala brez sklenine. Okus se mi je po kakem mesecu in pol vrnil, sline pa še vedno nimam prave. Ampak kot si sam napisal, je to nepomembno v primerjavi z dobrim izidom bolezni.

Izpadli so mi tudi lasje v predelu, kjer sem bila obsevana. Po kakih 6 mesecih mi je pognal puhek in še vedno v tem predelu nimam pravih, močnih las. Nevem ali mi bodo kdaj zrasli takšni kot so bili, pa tudi to se mi ne zdi tako pomembno, saj sploh ni vidno, ker mi zgornji lasje prekrivajo ta predel glave.

Če ima kdo kakšne izkušnje v zvezi z rastjo las po obsevanju, bom zelo vesela informacije.

Matia, kot si sam napisal, borci smo, ne damo se in s to našo naravnanostjo smo več kot pol bolezni že premagali.

Drži se in se še kaj javi!

Oj,

bravo! Prvi korak je že za tabo! Zdaj še operacija, ki mora uspeti. Mislili bomo nate, še posebej 8.4. in čim prej se nam javi spet z dobrimi novičkami!

Fejst zagrabi pogum, dobro voljo in življenje v svoj objem!

Kristina

Jaz se javljam po dolgem času, sem čisto pozabil na forum…..male težave z spominom.

Operacija uspela, razen težav z epilepsijo in nadledvično žlezo sem dobro. Tablete pomagajo. Stanje vedno boljše….z spominom bomo pa že kako važno, da se borimo dalje.

Doktorji so res poskrbeli zame, zdaj pa je na meni, da dobimo kondicijo nazaj in se počasi vrnem v normalno življenje.

Živjo, Matia!

Hvala za lepe novice in vse čestitke za dobro okrevanje! Naj gre tako tudi naprej in vse dobro ti želim!

Pozdrave, Kristina