Malo spremljam tale forum pa vendar nisem nikjer zasledil da bi kdo odprl temo v tej smeri. Naj napišem konkreten primer: zavedam se da imam slabo samopodobo in sem zelo nesamozavesten. Vedno sem se zanašal na okolico in ljudi okoli sebe. Kar sta starša rekla, je bilo sveto in 100% res. Prav tako naprimer tudi posameznik ki je v družbi veljal za boljšega. Čeprav so se prepričanja malo spreminjala od mojih staršev in če je znal ta posameznik svoje stališče dobro argumentirati sem se vedno strinjal. Sedaj ko tole berem vidim da se obračam kot po vetru. Nimam svoje trdnosti.
Še en primer. Če jaz nekaj vem da neka stvar tako stoji (brezvezni primer, ampak dobro ponazori) recimo blok stoji pokončno. Jaz to vem ker sem že videl. Druga oseba reče ni raven ampak je malo postrani. Ali ne vidiš? In se zopet takoj strinjam. Malo dvomim in želim nasprotovat me pa vedno prepriča druga stran. Ne vem kaj narediti!!! Vem da se sliši čisto mimo in zelo neumno ampak ja, tudi takšni primerki obstajamo na žalost in nas potem nihče na svetu ne mara ker nimaš svojega pogleda in prepričanja na stvari :(. Velikokrat izpadem neumen zaradi tega ampak ne vem kako reagirati. Najhujše je ko veš da izpadeš najbolj neumno bitje na svetu in dogodki ki se dogajajo in osebe ki me obkrožajo, to samo potrjujejo. Čisto sem že obupan.
Najbolj me potre dasi nikoli ne v zamem časa za premislek in potem podam odgovor in naredim kar mi rečejo. Četudi je največja neumnost katere se sam zavedam pa jo vseeno naredim brez premisleka. Ker zaupam ko mi naložijo delo in razmišljam da je pa tako že prav. Takoj ko to delo opravim pa ugotovim da je bila to le na nek način ‘zafrkancija’ in me potre. Kot da priklopim na avtopilota in nimam možgan da bi se postavil zase, rekel ne in naredil po svoje ali nič ker se bojim da bom razočaral okolico. Sedaj vidim da z mojim dejanjem pravzaprav vsakodnevno razočaram okolico in sebe.
Ali ima kdo kakšen pameten nasvet kaj lahko naredim da ne bom več tako kot ovca ki je plašna in gre točno tja kamor okolica želi brez vprašanj in pojasnil? Prosim ne se norčevati že tako mi je težko. Ves čas se sučem okoli tega. Že tako me nihče ne mara. Prosim lepo za resne odgovore

Daj mi prvo povej;
si poročen, kolko si star, pa dobiš odgovor.

Verjamem, da ti je težko in te tudi razumem. Tvoja slaba samopodoba izvira iz otroštva. Okolje v katerem odraščamo nas na nek način zaznamuje, oziroma pusti pečat tudi kasneje, ko odrastemo. Kar človek doživlja v rosnih letih, se to kasneje pokaže v taki ali drugačni obliki.

Vir občutka manjvrednosti, oziroma slabe samopodobe je potrebno iskati v človekovem otrooštvu, v tem kakšen odnos so do njega imeli njegovi starši, oziroma vzgojitelji. V mladostniških letih človek gradi mlad človek mnenje o sebi, največ na temelju tega, kako njegovi starši ravnajo z njim. Če ga neprestano podcenjujejo, ga omalovažujejo, ne priznavajo nobene vrednosti, če mu jemljejo možnost, da bi se s čim dokazal je razumljivo, da bo imel sebe za manjvredno bitje in se ne bo cenil.

Moje mnenje je, da je potrebno nujno narediti nakaj v smeri tvoje boljše samopodobe. Kako to lahko narediš? Največ si lahko pomagaš sam in sicer s prebiranjem različne tovrstne literature. Za začetek si preberi knjigo “Čar samozavesti” od Susan Jeffers. Dobro bi bilo, da si čimveč v družbi in da lahko vadiš izražati svoja mnenja in prepričanja. Če si v nekaj trdno prepričan in verjameš v to, trdno stoj za svojimi besedami in se ne pusti zmesti sogovorniku, pa četudi ima drugačno mnenje. Zakaj bi bilo njegovo mnenje bolj pravilno kot tvoje? Ne pusti se zmesti.

Tvoj stavek, da te nihče ne mara tudi izraža tvojo slabo samopodobo in nesamozavest. Zakaj tako meniš? Od kod ti to prepričanje? Ti je kdo to rekel? Dvomim. To vse govori, da se sam nimaš rad in se ne spoštuješ. Najprej moraš začeti imeti sam sebe rad, sprejeti se takšnega kot si. Verjemi, da si tak kot si, čisto ok.

Obstaja tudi še ena možnost, če ne boš zmogel sam, da si poiščeš tudi strokovno pomoč psihoterapevta, s pomočjo katerega boš lažje prišel do rešitve tvojega problema. Rešitve so vedno v nas, ne zunaj nas. Samo prisluhniti si je potrebno.

Želim ti vse dobro in SREČNO!

Kdo vse te ne mara?

To je največji problem, če hočemo ugajat okolici in razmišljamo o tem, kaj si okolica misli o nas. Ne zavedamo se, da s takim početjem uničujemo svoje življenje, drugi pa lepo živijo.
Nikoli, ampak res nikoli, ne moreš ugajat vsem. Tudi jaz sem bila vedno kot otrok bolj pridna in ubogljiva, sestra pa bolj problematična in uporniška. Ampak sedaj kot odrasli, je ona veliko več dosegla v življenju kot jaz, ker se bolj znajde, zna povedat svoje mnenje in zna izrazit svoj jaz.

Dobro je to, da se že vsega zavedaš in zato lahko naslednjič drugače reagiraš. Ampak mislim, da bi dejansko rabil nekega strokovnjaka, da si ojčaš samozavest. Ko boš to naredil, ti bo lažje drugače reagirat v odnosih.

Hvala za odgovora. Mi še nihče ni rekel v obraz da me ne mara samo neposredno. Vidim kako se obnašajo ljudje okoli mene, me gledajo in ne sprejemajo. Samo prilagajati bi se moral in izpolnjevati pričakovanja drugih in če tega ne naredim vidim kako me potem gledajo postrani in na nek način zaničujejo. Se zelo grdo sliši vendar je res. Potem mi je žal ker nisem izpolnil pričakovanj pa se počutim krivega in odgovornega za slabo voljo teh ljudi. Ne vem kako bi si pomagal kajti samo branje knjig bi mi mogoče trenutno pomagalo kaj pa dolgoročno? Še imaste kakšen drugi predlog da bi lahko si pomagal in na ne način vadil poleg izpostavljanja in druženja.
Ne znam opisati občutke. Se bom potrudil: Največji problem je ko sem z nekom v družbi se mi naredi kot da nimam svojih možgan. Misel mi gre po glavi da bo ta oseba mislila namesto mene ker meni ni potrebno. Pravzaprav nekako ne morem. Psihoterapevtu ne želim iti ker mi je nerodno in težko. Če je plačljiv si ga pa sigurno ne moram privoščiti. Se še komu tako dogaja ali sem edini na tem svetu? Še ima kdo kakšen predlog in nasvet?

Pomagal si boš tako, da spremeniš svoje vedenje in doživiš nove izkušnje. Recimo čim več takšnih, kjer boš povedal svoje mnenje in pri tem opazoval okolico oziroma vedenje ostalih. Mogoče boš na ta način komu postal manj všeč, kot do sedaj ali pa bodo s časom oni tebi postali manj všeč. Odvisno v kakšnem krogu ljudi se giblješ. Ko doživljaš vedno več novih izkušenj, pridobiš zaupanje in samozavest. Tudi občutki, da se čutiš odgovornega, ker nisi izpolnil pričakovanj drugih, bi morali postopoma izginit, verjetno pa nikoli ne bodo povsem izginili, kar tudi ni nič slabega, če je to do neke mere, kjer ne delaš škode sebi.
Branje knjig ne pomaga veliko. Lahko ti koristi pri razumevanju določenih stvari, ljudi in sebe, vendar tisto kar človeka spremeni, so osebne izkušnje, katere si sam kroji.

Jezus Kristus je dober pastir. Jezus Kristus pozna svoje ovce in njegove ovce poznajo svojega pastirja. In ovce poslusajo glas svojega pastirja.

a pisat pa znaš?

to ne gre skp

Že večkrat sem iskala kaj na podobno temo, pa sem tole šele danes našla.

Ko sem prebrala tvoje sporočilo, sem se nekako našla v njem.

Tudi meni se enako dogaja v službi ali pa izven nje. Te čisto popolnoma razumem, kaj prestajaš oz. kako se počutiš, Jaz se že od otroštva izogibam družbi oz. ljudem, ker se želim izogniti takim situacijam, ki jih opisuješ tudi ti. Tudi jaz največkrat samo kimam in se strinjam z drugimi. Ko nastopi neka resna tema, ne znam obrazložiti in povedati, kaj mislim. Dogaja se mi tudi to, da ko mi nekdo nekaj govori, sploh ne znam kasneje razložiti, kaj mi je povedal oz.ne znam izluščiti bistva. Lažje mi je nekako napisati na papir, kot pa pogovor v živo. Včasih se mi zdi, kot da bi imela prazno glavo, zato se izogibam ljudem in nikoli nisem z nikomer mogla skleniti kakšnega prijateljstva.
Popolnoma te razumem, kaj prestajaš in kako se počutiš.
Res je to grozno, nihče te ne razume.

Upam, da še kaj spremljaš to temo, da vidiš, da se to dogaja tudi komu drugemu, ne samo tebi.