Pozdravljeni,

že vse življenje sem sama in vedno bolj opažam, kako je svet podel. Zelo podel. Vsi bi me najraje samo poniževali, kar me boli, čeprav se trudim ne ozirati se na besede drugih. Zaradi podlosti svoje sestre, pri kateri nič nikoli ne naredim prav in mi ni niti enkrat samkrat rekla kaj vzpodbudnega, ampak mi samo vedno znova na zelo grd način dopoveduje, kako sem nesposobna, sem pristala celo na zdravilih, psihiater mi jih je predpisal, ker je slišal napačno zgodbo od najinih staršev in si mislil, da doživljam izpade, resnice pa mu ni povedal nihče. Tudi če jih doživljam, to iz različnih vzrokov ni nič nenavadnega. Tudi do svojih otrok se vede zelo neprimerno, nanje je zelo jezna in razočarana,ker jo zmoti vsaka malenkost, ki jo naredijo. Nič nenavadnega torej, da je potem do mene takšna kot je. Ampak zaradi vsega naštetega se le s težavo prebijam iz dneva v dan. Tudi drugi me ponižujejo in velikokrat jih slišim, kako opravljajo druge, mene pa vse to tako odbije, da me zaboli v dno duše. Velikokrat pomislim, kako bi bilo umreti, vendar ne bom storila samomora, ker me je strah. Ja strah me je, tako kot me je strah tega mojega življenja in sem zaradi vsega naštetega že čisto obupana in počutim se nemočno. Ali bi bilo kaj čudnega, če bi jaz to povedala psihiatru, bi me sploh hotel slišati in mi pomagati? Morda je tudi on podel in bi se norčeval z mene, če bi mu to povedala? Bom tudi na forumu deležna kritike in opazk? Kaj lahko naredim brez strokovne pomoči?

Pozdravljeni,

seveda, ne morem vam zagotoviti da se bodo vsi obnašali prijazno in predvidivo, ampak močno dvomim, da bi se psihiater norčeval iz vas, če bi mu zaupala svoje misli. Saj smo psihiatri navajeni poslušati ljudi, tudi najbolj intimne in najbolj čudne misli. Po moje, da smo toliko tega že slišali, da nas je težko presenetiti. Zato vam, kljub strahu, svetujem da se psihiatru zaupate, tako bo tudi lažje določal o načinih zdravljenja ki so za vas najbolj primerni.
Lahko pa si tudi izberete psihoterapevta kateremu boste zaupala in začela reševati svoje težave s pomočjo pogovorov. To je tudi ena možnost. Dobila sem vtis, da ste zelo mlada, škoda je da imate tako negativno dojemanje ljudi in sveta, niso vsi podli.

Lep pozdrav,

Sestra ima lastnosti za katere si lahko hvaležna da jih sama nimaš. Ti praviš da ne zmoreš već v resnici je pa tvoja sestra v popolnem kaosu sama s seboj. Na tvojem mestu bi prav lepo zavriskala od veselja saj nimaš nić od teh lastnosti ki jih ima ona ali pa celo kdo od družinskih članov.Namesto da razmišljaš kako ne zmoreš veš pojdi raje daleč stran od ljudi ki imajo prirojeno slabo energijo in zadihaj s polnimi pljuči. Človeku je še najboljše v svoji lastni družbi drugih pa nisi dolžna prenašati in verjemi ta svet je v bistvu lep samo poiskati ga moraš. Če si prišla sem samo po tolažbo in boš še naprej živela kot živiš sedaj potem je tudi meni žal da sem ti pisala .Premakni se in stori nekaj zase.Naslednjič pričakujemo od tebe drugi pismo polno veselja in zadovoljstva.