No, končno se ti je odprl! Ob tebi se počuti kastriranega in to je to. Si uspešna, energična, vse obvladaš in premaguješ še krizne razmere, ki ti jih ustvarja doma. Mislim, če ti v 90% primerih sesuje možnosti, da bi se resno pripravila na izpit, je pa že kar hudo z njegovo samopodobo. Da ne omenjam tega, kako je to skrajno nefer. To se ne dela nobenemu. Kaj šele partnerju. Pa čeprav je superwoman in jo zaradi tega sovražiš. Ne strinjam se z Izidorjem, da vajinega odnosa ni. Tvoj mož ohranja odnos z molčanjem, mulanjem in seveda izzivanjem z ljubico. Bog si ga vedi, če je resnična. Verjetno te ima pod kontrolo na ta način. Samo s tem se te še da sprovocirat, samo na tem področju si ranljiva. Ko besniš in se ne kontroliraš si njegova. Tu te ima in obvlada. In ko najdeš nekaj novega, kar te sprošča, za trenutek izgubi kontrolo in je spet histeričen in paničen, da boš ušla nekam kjer njega (spet) ni. A se hitro adaptira. Ampak to so vajine igrice in igrata se jih oba. S komolci in kremplji in na krvavo. Zato se mi ne smiliš ne ti, ne on. Oba sta vredna svojega denarja. Ne razumem tega vajinega vztrajanja v takem bolnem, plesnivem ozračju. Oziroma,mogoče vem. Z ločitvijo bi ti izgubila status uspešne ženske, on pa bi bil definitivno potrjen luzer. Samo ne mi rečt, da ga imaš rada ali pa se sklicevati na otroka. Saj res, kaj pa on? Hudo mi je ob misli,da vaju gleda petnajstleten otrok in si v dušo dolbe rane.