ne vem kako naprej
Rada bi vam zaupala svojo zgodbo.
Stara sem 23 let in imam sinčka 2 leti starega. Z možem sva poročena eno leto, a med nama ni vse vredu. odkar živiva skupaj so se začeli pojavljati grozni problemi. Če hočem kupit sokca za malega, mi ne dovoli in se zaradi tega v trgovini skregava, kadar se skregava in tudi če je on kriv grem jest do njega in se hočem pogovorit. In ponavad je tko da se on noče, oz.se še bolj skregava in me on udari. V bistvu me je nekajkrat kar močno udaru (z glavo sem priletela v radijator, ključ od avta mi je na senci držal, dušil me je…) Na konc vsega pa se sploh ne počuti tok krivga, ker je čist prepričan, da ga jest sprovuciram in da ga jest prva začnem fizično napadat (ker sem ga enkrat od odzadaj mal bl tesno objela in mu rekla naj neha s tem, a ma kakšen smisel in naj se pogovori z mano). Pa ko me je pretepu sm vstala in ga za lase povlekla in valda me je pol še bl. Sej mu včasih rečem kšno grdo besedo, ko sm jezna, ampak on tud men.. V drugih stvareh se drgač kr ujameva, sam ko se pa skregava, mava pa pekel, resnični pekel. in zdej sm spet zanosila. Sej najbrž me boste tud vi obtoževal..tud sama se…ker sm mu nasedla s to naravno metodo-ne dovoli mi jemat koncantrepcijskih tabletk. In ne želim si tega otroka, ker vem da se bom spet sam jest odrekla stvarem, on pa nič. komej sem malo zadihala, zdej pa spet. Pa saj je dober oče, ne rečem. Lahko mu popolnoma zaupam, kar se sinčka tiče. vendar če se skregava, me bo pustu na cedilu, in bo šou. Jest bom mogla pa tamalga sama porihtat, drug dan bom mela izpit, se ne bom mogla učit, ker ga ne bo, pa še leptopa mi bo zaklenu v predal in kluče od avta vzel.
No taka je moja zgodba…ne vem, kaj naj naredim…kar sem zakuhala moram najbrž sama pojest. sej nimam nobene pravice vzet otroku življenja… Ampak vseen pa nočem da še nekdo živi v taki družini…
Razmišljam o splavu, vendar me je strah. On me bo obsojal celo življenje. To vem. In sama sebe bom. Zdej bi na vsak način rad še enga otroka, a sama točno vem kako bo… in kaj naj! bojim se.., bojim se sama sebe in svojega življenja…
Draga mlada mamica!
Vaša zgodba je res žalostna. Od moža trpite zelo hudo nasilje in v teh težkih razmerah ste sedaj ugotovili še to, da je na poti drugi otrok. Lahko razumem, da se vam v tej situaciji pojavljajo tudi dvomi glede tega otroka…
Ne obtožujte se zaradi tega, kar se vam dogaja. Za to nemogočo situacijo niste sami krivi. Saj niste vi tisti, ki ste si zadajali udarce, se dušili, si skrivali ključe od avta in še mnogo drugega. In tudi niste vi odklanjali kontracepcije. Sedaj se je zgodilo, kar se je zgodilo in vesela sem, da ste se obrnili na ta forum, da vam pomagamo razmisliti, kako naprej…
Ne glede na to vašo drugo nosečnost ter dileme okrog nje, pa ne moreva mimo dejstva, kakšno nasilje preživljate v svojem zakonu. Če ste sedaj zaradi njegovega udarca prileteli z glavo v radiator in če vas je že dušil, si kar bojim predstavljati, kaj vse vam bo še naredil, če boste ostala v takšnem odnosu. Nasilje se namreč stopnjuje. Poleg tega pa ne smemo pozabiti tudi na vašega dveletnika, ki vse to dogajanje spremlja. Škoda je vašega mladega življenja, da bi ga preživljali na takšen način ter si ga uničevali in škoda je tudi življenja vašega sinčka, ki bo nosil posledice naprej v življenje. Ali ste že pomislili, da bi se s sinčkom umaknili nekam, kjer bi lahko v miru živeli in skrbeli zanj? Vem, da je takšen korak zelo težko storiti, ne glede na to, kako hudo trpinčen si, ampak v vašem primeru druge rešitve ne vidim, če se mož noče niti pogovarjati o tem, kar se dogaja. Zaradi česar predvidevam, da tudi ne bo hotel slišati o kakšnem svetovanju zaradi nasilnega obnašanja. Če razmišljate v tej smeri, ali tudi, če še niste prišli do tiste prelomne točke, torej v vsakem primeru vam priporočam, da pokličete v katero od društev, organizacij, ki so namenjene prav temu, da pomagajo ženskam kot ste vi: . Nihče vas ne bo ničesar obtoževal ali krivil. Zelo dobro namreč razumemo, kakšnih vseh strategij se poslužuje nasilna oseba, da izrablja svojo moč nad žrtvijo in jo ima pod kontrolo. Ampak čeprav se sedaj to dogaja, se zavedajte, da lahko vzamete svoje življenje v svoje roke in to v kateremkoli trenutku. Le dovolite osebam, katerih poklic je, da pomagajo iskati žrtvam pot iz nasilja, da vam pri tem pomagajo, vas informirajo, usmerjajo in podpirajo. Sami se s tem gotovo težko soočate, saj se glede na vse počutite nemočni in ne vidite pravega izhoda.
Glede nosečnosti bi vas napotila na osebni pogovor s soc.del. v ljubljanski porodnišnici Zlato Ličer (tel.522 62 79). Zaradi narečja predvidevam, da ste iz tega konca. Socialna služba porodnišnice je zadaj v nizki leseni stavbi. Pomembno se mi zdi, da pred samo odločitvijo poznate vse možnosti pomoči države in nevladnih organizacij materam samohranilkam in hkrati žrtvam nasilja, ter da se seznanite tudi z vsemi psihičnimi in drugimi posledicami splava, ki ji lahko utrpite. O tem, kaj pomeni starševstvo pa tako že vse veste.
Pozitivno v vsej situaciji se mi zdi to, da je mož do sina v redu. Tako ga bo v primeru ločenega življenja, lahko večkrat vzel k sebi in boste tudi vi malo razbremenjena. In lahko se bo zgodilo celo to, da mu bo vaš umik dal misliti in bo morda naredil kaj, da se spremeni.
Ne bojte se, niste sami. Želim vam, da bi v novem letu doživeli mir, kjerkoli že boste ter človečnost od ljudi, ki vas bodo obdajali. Mir pa naj bo tudi v vašem srcu.
žal mi je da imaš tako bedno življenje.Z leti bo vse huje , glede druge nosečnosti ti dam kapo dol da boš imela še 1 otroka z takim človekom?? pa kaj je s tabo? šla bi na vakumski splav -2 minuti in konec, zakaj nisi pila tabletke,da on ne ve? tukaj ne trpiš samo ti bodo tudi otroci, misliš ,da bo do njih drugačen?? ne vem kaj naj ti rečem,srečno
Zdaj je pa skrajni čas, da se začneš vesti odgovorno.Ti si odgovorna za odločitev, kakšnega očeta si izbrala otroku!
Najprej spoštuj sebe in se imej rada!
Poskrbi za otrokovo varnost in se ne z enim, ampak s tremi strokovnjaki posvetuj, kako naprej.
Brez zamere, tvoj je duševno moten, potreben psihiatričnega zdravljenja.
Življenje ni igra in ful fajn žur, pa še luštn z otročkom! Izogni se izzivanju (po njegovem) in samo uredi stvari! Dokler si še živa, pojdi ob najmanjšem nasilju na policijo in k zdravnici! Kaj bojo otroci brez tebe?!To je tvoja dolžnost zaradi otroka!
Upam, da boš vse uredila, da bo za otroka prav. Kaj pravijo tvoji domači?Srečno!
Ocitno je vas moz zelo nasilen in dobro morate paziti, da ga ne izzivate. To je pa skoraj nemogoče pri takih tipih.
Veliko mamic je slo stran od nasilnezev in so krasne mamice. Ni konec sveta brez dedca. Otroci pa ohranijo stike in imajo več od očeta kot če bi skupaj živeli.
Rada bi odgovorila Luci, ki pravi da pojdite na vakumsko – 2 minuti in konec. Tudi če odraslemu glavo odpulimo je to manj kot dve minuti!!! In kaka je razlika? Človek je človek.
Otrok pod vasim srcem je vas otrok!!! Ali bi dali svojega dveletnega sincka. Gotovo vas zmrazi ob taki misli.Ravno tako je s tem malim bitjecem.
Ce ste znali priti sem po nasvet pomeni, da ste pametna oseba in si znate poiskati pomoč. Morda se vam zdi, da ste sami a to preprosto ni res. Koliko obiskovalcev foruma z vami socustvuje in vam zeli vse najboljse.
Vzemite svoje zivljenje v svoje roke. Mame se borimo za svoje otroke, tudi z zascito pred nasilnimi očeti. Veliko uspešnih ljudi, ki si ustvarijo srečne družine je raslo v neurejenih razmerah, zato se ne bojte sprejeti to malo detece. Skušajte zavarovati sebe in otroke. Predvsem pa se umirite, da najdete pravo pomoč.
Obupana, oprosti, ker sem bila malce huda. Hotela sem ti reči:
– si zdrava (pa lepa in mlada)
– si pametna
– imaš zdravega otročka
– živiš v civilizirani družbi, kjer lahko poiščeš pomoč
– moža imaš rada, kadar je prijeten
On je imel ali slabo in živčno otroštvo ali pa je zares le bolan. Bolniki z duševnimi bileznimi v Sloveniji imajo 2 možnosti: – ali gredo sami v ambulanto za nujno psihiatrično pomoč in lepo jemljejo zdravila in se dobro počutijo,
– ali pa z duševno boleznijo mučijo sebe (in se niti ne zavedajo bolezni) in svoje najbližje, kar je pogubno predvsem za otroke in jih ne more nihče v zdravljenje prisiliti, dokler koga ne ubijejo.To storijo pa zato, ker nimajo zdravil in se jim ljubljena oseba prikaže kot pošast, ki se je ustrašijo in jo potolčejo.
Pojdi k svoji splošni zdravnici in jo povprašaj malo o tem oz. prosi za pomoč. Do njega bodi skrajno oprezna in pazi, kaj rečeš- uporabi svoj razum, saj nisi kot on!
Imej svoje osebne zadeve, ki se njega ne tičejo. Ne povej mu vsega, ker hoče imeti popoln nadzor nad teboj fizično in tvojimi mislimi. Izobražuj se naprej in v knjižnici vzemi knjige o negi in vzgoji otrok. Predvsem mu razlagaj o napredovanju otroka in njegovih korakih v življenje.
Čimveč napiši na forum, če ti bo težko.Srečno!
Ne vem. Čudne odgovore ji dajate. Naj čuva, kako dela z možem? Pa kaj je z vami ljudje. Edini nasvet je-pojdi takoj vstran od njega z otrokom. Če nimaš nikamor oditi, se javi za materinski dom. In vedi, da obstajajo zelo dobri ljudje, samo pošči pomoč. Življenje je samo eno, takih moških ki je pa tvoj, je pa žal veliko. Veliko sreče in ne razmiščljaj predolgo.Lep pozdrav NIKA
Babi!
Nisem odgovarjala tebi. Ti si ji lepo svetovala. Samo tako kot jaz in ti, in veliko drugih, ne moremo razumeti, da se v naši družbi dogajajo tako nizke stvari.Življenje je samo eno. Zato sem ji svetovala, da če misli, da ne bo šlo drugače, da se naj obrne na organizacije in na ljudi ki jim zaupa, da pomagajo njej in otrokom.Jaz sem že enkrat šla čez to kalvarijo in sem sreča našla moč, da sem pobegnila iz pekla. Danes po desetih letih imam novo družinico in živim srečno, kar upam tudi za vse ženske in otroke, saj si vsi to zaslužimo. En lep pozdrav NIKA