Ne vem kaj naj naredim da se ne bom pocutila tako osamljeno. Sem mamica dveh otrok, partner non stop v sluzbi ali na pijaci z drugimi. Jaz pa sama doma z otroki, sicer hodim v sluzbo in to je tudi vse. Pocutim se kot v zaporu ( sluzba, otroci, pospravljanje), nicesar drugega. Pocasi tonem vdepresijo, ves cas bi samo spala, saj vcasih sanjam cudovite sanje… Manjka mi topline, neznosti, obcutek da si zanekoga pomemben (ne samo za otroke). V enem letu in pol sem se zredila za 15kg in nimam vec volje za nicesar. Kako naj zapolnem to praznino ki je v meni?

A nimaš nobene prijateljice? Lahko greste ven skupaj z otroki, al pa jih daj v varstvo. Vpiši se na kako rekreacijo, tečaj, in povej tvojemu, kdaj ma za pazit otroke, če jih je naredil…
Pa zateži mu, da greste kam skupaj. Srečno!

Vem, da se ti bodo moji nasveti brali klišejsko, ampak vseeno. Praznino se da zapolniti s pozornostjo na kaj drugega, novega, na nekaj, kar ti bo dalo občutek rasti, ne pa občutek stagniranja, nazadovanja, nemoči in nepomembnosti. Ne vem, koliko maš stare otroke, a mislim da vsaj občasno varstvo ni ravno misija nemogoče. Omisli si kakšen hobi, ki te res zanima ( vprašaj se kaj bi počela, če ne bi mela družine oziroma, če bi imela več prostega časa) in morda ne bi blo slabo, da shujšaš, preoblikuješ telo naprej zase, posledično te morda spet mož (bolj) opazi. Nekaj boš morala spremeniti, poskusi ob tem pozabiti na besede kot so: ” ne morem, nimam časa, volje, denarja”.

Ja, v službi in na pijači se veliko dogaja. Športa.

Najdi si nek šport, ki bi te veselil. Za začetek probaj s kratkimi sprehodi v naravo. Je zelo sproščujoče. Včlani se v fitnes ali pa kam, da spoznaš nove ljudi s podobnimi interesi. 😀

Hvala za nasvete. To si zelim tudi sama, sem bila ze na rekreaciji, hodila sem redno in se tudi do ro pocutila. Potem pa je prisel dan ko je nekaj prislo vmes in nisem mogla it, pa sem si rekla da bom sla naslednic pa se je moj partner v sluzbi zadrzal in potem je se sou na pijaco, povedal pa nic in mi je padla motivacija. Potem sem bila jezan spet na njega ker moram zmeraj jaz bit tista ko mora bit doma pri otrocih in si ne morem nicesar privoscit. Pogovarjama se bolj malo in od tukaj ta osamljenost. Zmeri bolj si zelim kaksnega klepeta, pozornosti, neznosti in ker to ne dobim iscem drugje in me zmeri bolj mika da bi si z nekom dopisovala… da bi drugje dobila pozornost od njega si je sploh ne zelim vec roliko, ker vem da je ne bom dobila…

Nazaj na šport, ponavljaj v nedogled. Otroci bodo zrasli, tebe bo opazil kmalu kak tipo, obzorja bodo naenkrat jasnejša.

Hvala. Bom upostevala to. Če ne drugega se, bom vsaj boljše počutila če sebom gibala. Ja otroci bodo pa zrasli se prehitro. Lp

Ja dedu reč da greš ti športat da ima da je po šihtu doma pa froce merka.

Ja sem mu ze rekla. Pol so pa tuki stari starsi ko njim poturi otroke al pa rece da naj prosim njih za varstvo. Njih pa nocem izkoriscat oz. Obremenjevat za vsako stvar, rajsi doma ostanem… In rajsi ne studiram da bi lahko kam sla. Izkoristim kako uro po sluzbi da grem v trgovino pol pa po otroke.

Punca, eno zivljenje imas – ne zapravi ga zaradi butastega moza! Otroci bodo odrasli ti pa bos ostala sama, debela in depresivna in se s kako drugo zdravstveno tezavo.

Vpisi se na neko rekreacijo in mu povej da dvakrat na teden pac on pazi na otroke. Neverjetno za kaksne malenkosti se moramo zenske se vend boriti. Ne pusti se-nismo vec v srednjem veku!

Drzim pesti in verjamem, da ti uspe!