ne razumem
Ko sem izgubila cloveka, ki mi je pomenil vse, so njegovi starsi zanikali, da sva kdaj bila midva. Da sva si izbrala eden drugega, da sva odrasla cloveka, ki odgovarjava za svoja dejanja, da sva se ljubila.
Zakaj je potrebno v tako tezkih trenutkih, ki ti zaznamujejo zivljenje, situacijo se otezevati. Zakaj sem jaz odgovorna za partnerjevo smrt? Razumem, da starsi zalujejo, saj so izgubili sina, ne razumem pa ocitkov, grozenj, izsiljevanja…
Ne razumem in tezko mi je.
Hvala.
Draga Štefka
Ko nekdo za večno odide smo žalostni. Drugače je če oddide ljubezen, če odide otrok, starš,…..
Tudi meni se je to zgodilo.
V odnosu tašča/tast- snaha/zet pride pogosto do razkola. Starši ob smrti otroka (ne glede) na starost želijo uveljaviti”lastništvo” nad svojim otrokom. Otrok ne more več povedati kaj misli, kaj je in je veliko več prostora za razne manipulacije,….
Spori poglabljajo rane ob nenadomestljivih izgubah, kolikor se rane sploh zacelijo, ostajajo zelo zelo grde brazgotine,…
moje sožalje, Ana
moje sožalje nimam takih izkušenj,vendar te popolnoma razumem in vem kako mora to boleti,boli že sama izguba ljubljene osebe in kot da že to ni dovolj nam morajo ljudje to stvar še oteškočit,moj nasvet je umakni se od teh ljudi ki ti povzročajo še večje gorje žaluj kot se tebi zdi najbolje in enostavno prekini stik z njimi.Ti veš da sta obstajala da je obstajala vajina ljubezen in naj te ne briga kaj govorijo drugi saj po mojem niti ne vedo ker če bi se tega zavedali nebi to počeli,v svojem srcu veš da sta preživela čudovite trenutke in živi zanje saj v srcu bodo vedno živi
drži se in ne pusti se takim ljudem da povečujejo tvojo bolečino
Štefka, moje sožalje.
Na žalost je tako, da se v ljudeh v času žalovanja sproščajo najrazličnejša čustva, vse je pomešano, bolečina, ljubezen, razočaranje…
Vsakdo mora svojo pot žalovanja prehoditi sam, vendar je veliko laže, če imaš ob sebi ljudi, ki te razumejo, podpirajo, so tvoji pravi prijatelji. Tistim, ki to niso se izogni, ker dodatne bolečine res ne potrebuješ. Vajina ljubezen bo ostala vajina, pa če to starši priznajo ali ne.
Sama imam drugačno izkušnjo in vedno bom hvaležna hčerinemu fantu, da smo bili v najtežjih trenutkih veliko skupaj, se pogovarjali in nekako preživeli.
Nikoli pa nismo drug drugemu rekli žal besede, ker zato tudi nismo imeli nobenega vzroka. Še najbolj pa sem vesela, da je imela hči takega fanta, da je bila vsaj tisti čas, ko sta bila skupaj, srečna, pa čeprav je bilo to tako prekratko obdobje.
Ohrani vajino ljubezen in vse kar sta lepega doživela.
Drži se, Taja
Cenjena Štefka!
Tudi jaz Ti izrekam iskreno sožalje.
Že sinoči sem tik pred spanjem prečitala, kaj Te teži. Po pravici povedano, nisem bila zmožna napisati nič, dejaja sem jutri bom.
Samo Bučki sem že pred tem napisala, nekaj vrstic.
Kaj naj Ti napišem, samo to, bodi močna in se ne oziraj na druge.
Lepo so Ti napisale.
Ja. Drži se, je napisala Taja, ja.
Ohrani VAJINO ljubezen in vse kar sta lepega doživela.
Tudi jaz sem danes zelo žalostna, ker so pokopali od prijateljice moža. Zaradi tega nisem bila sinoči zmožna, napisati nič.
Ljudje smo kot lučke. Ko se rodimo,
naša luč žari, ko odraščamo blešči, gori
in na koncu pojenjuje.
Kot vse stvari, ugasne tudi luč življenja.
Izgubila si luč, ki je sijala močno,
nežno in ljubeče. Tudi to je del življenja.
Če le moreš, izogni se priliki očitkov, groženj in izsiljevanja, ki si jih deležna. Ne vem, če imaš možnost.
Bodi bodi močna, ker resnično potrebuješ moč.
LP PRABABI
Prababi ob tvojih besedah me vedno strese po celem telesu, tako lepo znaš napisati.
Žal mi je za moža tvoje prijateljice ter moje sožalje tebi in njej.
Tudi jaz sem danes žalostna… vse kaže, da nas bo še dedi zapustil, dogaja sem mu čisto isto kot se je pol leta nazaj mamici, celo v isti bolnici leži in kar ne morem na obisk. Hudo mi je za njega, čeprav je doživel visoko starost po drugi strani pa ob vsem tem podoživljam mami. Kaj vse nam to življenje naloži na pleča…