Ne najdem odgovora!!!

Pozdravljene!!
Večkrat se vprašam pa ne morem dobiti odgovora. Sem velikokrat vprašala kolegice, pa mi niso znale nikakor odgovoriti.

Moja zgodba je takšna.Smo družina, z možm sva poročena imava tri otroke, eden je bolan. Mož dela, jaz pa sem doma zaradi otroka, ki potrebuje nego. Vodijo me kot gospodinjo in ne dobim nobene pomoči. Preživljamo se z možovo plačo in otroškimi dodatki ter dodatkom za nego, ki jo dobi sin 19.000 SIT. Kolegice so mi celo svetovale naj se ločim in naj bom mati samo hranilka in bom bolje živela.

Šla sem na socijalno pa mi niso znali pomagati in tako sva z možem obupala nikamor nehodiva jamrat. Res pa naju zjeza če zveva kdo vse dobiva pomoč, s tem da ta človek zelo dobro živi in da sva midva proti njemu klošarja. Živimo v dvosobnem stanovanju, ki je od občine, nimava avtomobila, ker si ga nemoreva privoščiti. Tudi morja si ne moremo privoščiti, sva pa dala hčer v kolonijo. Skupaj pa se mi zdi da ne bomo mogli nikoli iti ne smučat ne na morje.

Ima ta država kakšno kontrolo nad ljudmi !! Poznam pare, ki dobivajo pomoč, a poleg pomoči hodita delat na črno, koliko mamic poznam, ki so ločene in se izdajao za mamice samohranilke in dobivajo pomoč.

Prosim razložite mi ta sistem, ker midva s možem ga ne razumeva. Hvala za vse odgovore.

Pozdravljena Kaja z dvema zvezdicama!

Ne vem, če sem pravi naslov, da bi vam razložila sistem naše socialne politike in njegovo realizacijo. Verjamem pa, da ga v takšni situaciji v kakršni ste se znašli, res ne razumete.

V kolikor vam na CSD ne vedo pomagati, predvidevam, da imate urejene vse možnosti, ki jih v takšnih primerih predvideva zakonodaja. Upam tudi, da so vam predstavili vse možnosti. V takšni situaciji, se lahko po pomoč s potrebnimi dokazili obrnete tudi na pristojno Škofijsko karitas v Mariboru, Ljubljani in v Kopru.

Bojim pa se, da ste se na CSD obrnili z vprašanjem kakšne so vaše možnosti, če bi bili samohranilka.

Mislim, da je kakovost življenja družine predvsem v medsebojnih odnosih, socialnem in v čustvenem okolju v katerm člani družine živijo, ne pa predvsem v materaialnem blagostanju. Če se poamezniki med seboj razumejo in složno živijo, je mogoče odpraviti veliko ovir in neprijetnih situacij. Glede tega sem prepričana in moje delovne izkušnje to potrjujeo, da matere samohranilke ne živijo bolje od popolnih družin.

Je pa res, da mnogi najdejo tudi luknje v tem sistemu. Mislim, da ni dobro, da se ozirate na druge, bolje je da iščete možne rešitve za svojo družino.

Kaja pozdravljena!
Tudi jaz sem mama s 6. otroki. Od države dobim le otroške doklade. Moževa plača pa je na meji najnjžjega zneska preživetja, tako da občasnodobiva še razliko do našega cenzusa 165 000 sit. Otroških dokladov je 160 000. Resnično je treba stisniti. Vendar nikoli ne pomislim o ločitvi za izbiljšanje socialnega statusa. Na CSD poprosi za enkratnosocialno pomoč (lahko jo dobiš 2 krat letno). Dobiš jo lahko, če navedeš, da si v stiski, da nimaš za kurjavo, da ti štedilnik ne dela, da imaš pokvarjen hladilnik. Le avta ne omenjaj! Pa čeprav boš mogoče dobila okrog 90- 100 000 sit, ker nisi iskalka zaposlitve. S tem si lahko pa že kupiš avto, če dodaš še 50 000 pa se boste vozili s takim avtom kot se mi. Obrni se na Anin sklad, ti bodo znali bolje pomagati.
Pozdravljena , Mateja.

Spoštovana Kaja!

Raje se ne obremenjujte s tem, kako nekateri drugi dobro živijo, pa niso tako zelo potrebni pomoči, kot je vaša družina, ker boste tako samo še bolj nezadovoljni. Vem, iz lastnih izkušenj, kako težko je, ko tisti ki je pred tabo v vrsti za socialno pride ven nasmejan. Ti pa prideš ven razočarana, ker ste spet “presegli cenzus”, ki je milo rečeno sramoten.
Namesto tega raje vrtajte, sprašujte, kaj vam pripada in kar jamrajte, to ni srmota, poleg tega pa vam bodo še prej kaj dali, če boste tečni. Poskusite se pozanimati, kako bi bilo, če bi bolnega otroka invalidsko upokojili in bi nato on prejemal pokojnino.
Kolikor sem slišala, naj bi sprejeli tak zakon, upam da je to res, po katerem bi imel starš, ki ostane doma večje pravice, če drugega ne, bi mu vsaj tekla delovna doba. Če že ne bi dobival celo kakšnega nadomestila. Vprašajte tudi na zavodu za zaposlovanje, povsod, povsod, povsod. Pa ne samo ene uradnice. Včasih imajo zaposlene kake študentke, ki še same nič ne vejo in najlažje jim je reči “ne moremo, ne vemo, pojdite drugam itd”, samo da se ne bi osramotile. Morda bi poskusili z brezplačnim prvim pravnim nasvetom? PIC, Povšetova ulica, Ljubljana.

Veliko uspeha in ne obupajte. Potrebni ste pomoči od države in VREDNI ste je!

Pozdravljene!
Sama sem mati štirih otrok in vem, da je življenje ena sama borba. Sem na zavodu za zaposlovanje in dela tudi samo mož.Morja nismo videli že kar nekaj let, a menim da je glavno, da je človek sit, oblečen in ima streho nad glavo. Mi je pa zaradi otrok težko ker jim tega ne moreva omogočit. Tudi sama sem večkrat na robu obupa in se mi zdi da je konec poti in da je povsod tema. Trije šoloobvezni otroci, položnice….so prava mora. Toda ko pogledam te moje mile obrazke vem, da se moram boriti iz dneva v dan. To mi daje voljo in moči da prebijamo iz mesca v mesec. Pa vendar mi je v srcu tesno, ker jim ne moreva nuditi vsaj malo tega kar imajo njihovi vrstniki.
Toda upanje na boljši jutri ostaja, ne izgubimo ga!

LP!

Pozdravljena Mateja!!Tidi midva nisva pomislila za ločitveni postopek,moram pa priznati da me zjezi da imajo več pravic tiste ki se ločijo kot tisti ki smo poročeni.Nemečem pa vse vi isti koš vem da se ljudje ločijo ker nemorejo živeti skupaj samo da pa so nekateri tako pokvarjeni……Avta pa žal nimamo.Hvala pa za nasvete saj vsak nasvet prav pride hvala se bomo obrnili na Anin sklad.Hvala še enkrat Mateja!Želim vam čim lepši dan * Kaja*

Pozdravljene!!! Hvala Manici in Ireni !!!

Ja velikokrat prideš iz centra razočaran, po pravici povedano z mojim partnarjem sva že obupala nad njim. Res pa me zjezi, če zvem kdo vse dobiva pomoč, in poleg pomoči dela še na črno ali pa da vidim da imajo vse kar se jim srce poželi pa grejo še vedno na center jamrati. To me resno zjeza!!! Vsakomor privoščim če vidim da jim gre slabo, probam tudi jaz tisti osebi pomagati finančo res nemorem ampak rada dam kakšne obleke ki so jih moji otroci prerasli. Sem pa se že šla v bistvu pozanimati glede mojega sina, ki je bolan, ampak so mi rekli dokler moj otrok ni trajni invalid jaz ne morem nič. Čeprav sem jim povdarila da v Ljubljano vsak mesec hodimo do ortopedov, pediatrov……Po pravici povedano jih ni nič ganilo. Velikokrat je tudi meni tesno pri srcu, ko me otroci prosijo, kaj bi imeli pa jim žal nemorem privoščiti. A mpak sem z dneva v dan vesela da imam svoje srčke, če nebi bilo njih bi že obupala. Odkar sem odprla to temo sem vesela vsake pošte saj vidim da nisem edina, ki se prtožuje nad takim zakonom. Lep dan vsem *Kaja*

Gospa Kaja,
predlagam vam, da se s svojo zgodbo in ustreznimi dokazili obrnete na pristojno Škofijsko karitas in tam zaprosite za pomoč v hrani in pomoč za oskrbo svojega sina. Tam se boste dogovorili tudi za morebitne druge oblike pomoči in vam bobo ponudili ustrezno svetovanje glede na situacijo v kateri ste. Jaz imam tukaj premalo podatkov, da bi razbrala če so še kakšne možnosti na CSD.

Škofijska karitas, Poljanska c. 2, 1000 Ljubljana, tel. 01 43 92 130
(ga. Alenka)

Škofijska karitas, Strossmayerjeva 15, 2000 Maribor, tel. 02 234 34 63
(ga. Lijana)

Škofijska karitas Koper, Skalniška 1, 5250 Solkan, tel. 05 330 02 34
(ga. Franica)

Lep pozdrav,

Kaj pa tole –
Ne vem zakaj nobeden ne omenja te možnosti. Kar malo sem razočarana. Ali to pomeni nepoznavanje zakonodaje na CSD-ju in tule? Kar se mi zdi po mojih izkušnjah kar verjetno.
Sami boste seveda vedeli – če lahko to možnost (ki obstaja in ima pravno podlago) uporabili. V členu 18i je opredeljeno tudi nadomestilo za izgubljen dohodek družinskega pomočnika.

ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SOCIALNEM VARSTVU (ZSV-C)

“II.A IZBIRA DRUŽINSKEGA POMOČNIKA

18.a člen

Pravico do izbire družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb (v nadaljnjem besedilu: invalidna oseba).

Šteje se, da gre za invalidno osebo iz prejšnjega odstavka, če:
– je zanjo pred uveljavljanjem pravice do izbire družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek,
– ali je oseba invalid po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb,
– ali če v skladu s tem zakonom komisija za priznanje pravice do družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: komisija) ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ki jo lahko nudi družinski pomočnik.

Invalidna oseba v primeru izbire družinskega pomočnika obdrži pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, ki ga prejema za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb po drugih predpisih, vendar ji ta pravica v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, miruje.

18.b člen

Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje. Družinski pomočnik ni dolžan kriti materialnih stroškov za življenje invalidne osebe.

Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki bi se lahko štela za brezposelno osebo po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ali se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.

Šteje se, da je oseba zapustila trg dela, če je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, opustila zaposlitev s tem, da je odpovedala pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom ali pa je zaradi tega namena sklenila le delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri istem oziroma drugem delodajalcu.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi ali odjava iz evidence brezposelnih oseb z namenom biti družinski pomočnik invalidu ne pomeni krivdnega izključitvenega razloga za pridobitev pravic po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

18.c člen

Družinski pomočnik je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe.

Kot družinski član po prejšnjem odstavku se štejejo osebe, ki se kot družinski člani upoštevajo pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči po tem zakonu, in brat in sestra, stara mati, stari oče, stric in teta.

18.č člen

Invalidna oseba uveljavlja pravico do izbire družinskega pomočnika pri centru za socialno delo, ki je v skladu s tem zakonom pristojen za invalidno osebo.

Invalidna oseba mora v vlogi za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika navesti naslednje osebne podatke:
– ime in priimek,
– EMŠO,
– davčno številko,
– podatke o prebivališču (v primeru tujega državljanstva tudi podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje v Republiki Sloveniji),
– podatke o imenu in priimku ter prebivališču osebe, ki jo želi za družinskega pomočnika.

V primeru iz prve in druge alinee drugega odstavka 18.a člena tega zakona mora invalidna oseba v vlogi navesti tudi podatke o tem, pri katerem centru za socialno delo je uveljavljal pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek eden od staršev oziroma pri katerem centru za socialno delo je bilo ugotovljeno, da je invalidna oseba, in na podlagi katerih predpisov prejema dodatek za tujo nego in pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.

V primeru iz tretje alinee drugega odstavka 18.a člena tega zakona mora invalidna oseba vlogi priložiti dokumentacijo, iz katere je razvidno, da pri njej obstaja težka motnja v duševnem razvoju oziroma težka gibalna oviranost in da zato potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

18.d člen

Vlogi mora invalidna oseba priložiti izjavo izbranega družinskega pomočnika, da želi invalidni osebi nuditi pomoč, ki jo potrebuje, in da bo zapustil trg dela oziroma da se bo odjavil iz evidence brezposelnih oseb ter ali želi uveljaviti pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek.

Izjava mora vsebovati naslednje osebne podatke družinskega pomočnika:
– ime in priimek,
– EMŠO,
– davčno številko,
– podatke o prebivališču (v primeru tujega državljanstva tudi podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje v Republiki Sloveniji),
– podatke o transakcijskem računu.

Invalidna oseba in družinski pomočnik lahko skleneta dogovor, v katerem podrobneje določita način, vrsto in obseg pomoči, ki jo bo družinski pomočnik nudil invalidni osebi. V primeru sklenjenega dogovora mora biti vlogi priložen tudi ta dogovor.

18.e člen

Če je invalidna oseba pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika v celodnevnem institucionalnem varstvu, mora pristojni center za socialno delo pred odločitvijo pridobiti tudi mnenje zavoda, v katerem je nameščena, ki ga mora z vso dokumentacijo, s katero razpolaga, posredovati komisiji iz 18.f člena tega zakona.

18.f člen

Pristojni center za socialno delo odloči o izbiri določene osebe za družinskega pomočnika na podlagi mnenja komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za socialno varstvo. Minister, pristojen za socialno varstvo, imenuje šest komisij, ki delujejo za posamezna teritorialno zaokrožena območja v Republiki Sloveniji.

Komisijo sestavljajo strokovni delavec po tem zakonu, zdravstveni delavec, ki dela na področju socialnega varstva, in predstavnik uporabnikov.

Komisija v svojem mnenju ugotovi, ali gre za upravičenca iz 18.a člena tega zakona in ali mu izbrani družinski pomočnik potrebno pomoč lahko nudi.

Pri pripravi mnenja iz prejšnjega odstavka komisija upošteva vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na pomoč invalidni osebi.

18.g člen

V primeru, da je invalidna oseba za družinskega pomočnika izbrala tistega od staršev, ki ji je že nudil nego in varstvo in je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek, lahko center za socialno delo o pravici do izbire družinskega pomočnika odloči brez mnenja komisije iz prejšnjega člena.

18.h člen

Pristojni center za socialno delo izda odločbo, s katero ugotovi, da bo invalidni osebi pomoč, ki jo potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, nudil izbrani družinski pomočnik, in hkrati odloči o pravici družinskega pomočnika iz prvega odstavka 18.i člena tega zakona.

Center za socialno delo ugodi izbiri določene osebe za družinskega pomočnika, če:
– gre za upravičenca iz 18.a člena tega zakona,
– če izbrani pomočnik izpolnjuje pogoje po tem zakonu in
– če komisija poda pozitivno mnenje, da mu izbrani družinski pomočnik to pomoč lahko nudi, razen v primeru iz 18.g člena tega zakona.

18.i člen

Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oziroma sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek v primeru dela s krajšim delovnim časom od polnega. Delno plačilo za izgubljeni dohodek se usklajuje z rastjo minimalne plače.

Družinskemu pomočniku pravica iz prejšnjega odstavka pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika, kateri je priložena njegova izjava, da želi uveljaviti pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Če je izbrani družinski pomočnik zapustil trg dela ali se odjavil iz evidence brezposelnih oseb kasneje, mu pravica iz prejšnjega odstavka pripada s prvim naslednjim dnem po dnevu, ko je zapustil trg dela oziroma se odjavil iz evidence brezposelnih oseb.

Če je za invalidno osebo pred uveljavljanjem pravice izbire družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek, staršu pripada pravica družinskega pomočnika iz prvega odstavka tega člena od prvega dne po prenehanju pravic po predpisih o starševskem varstvu do dokončnosti odločbe, s katero pristojni center za socialno delo odloči o izbiri družinskega pomočnika in njegovih pravicah.

18.j člen

Družinski pomočnik invalidni osebi nudi pomoč v skladu z njenimi potrebami in interesi, zlasti pa:
– nastanitev, nego, prehrano in gospodinjska opravila,
– zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega zdravnika,
– spremstvo in udejstvovanje v različnih socialnih in družbenih aktivnostih (kulturne, športne, verske, izobraževalne),
– omogočati, da zakonit zastopnik, če ga invalidna oseba ima, opravlja svojo funkcijo.

Družinski pomočnik se mora udeleževati programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica, ki določi tudi njihovo vsebino, izvajalce, pogostost in trajanje.

Spoštovana!

Zahvaljujem se vam za vaš komnetar in vam podajam moje pojasnilo. Prepričana sem, da moji kolegi na CSD zagotovo poznajo možnost, ki jo navajate in tudi jaz jo poznam. Predvidevam, da so se tako kot jaz opirali na 18.b člen, ki navaja kdo je lahko družinski pomočnik. Kot zaposelna v humanitarni organizaciji lahko gospe svetujem to kar ji lahko ponudi naša organizacija. In to sem storila.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni,mogoče bi bilo potrebno omeniti tudi kako je s plačilom družinskega pomočnika. Treba je povedat žal vem samo za penzionista,da le-temu uzamejo dodatek za pomoč in postrežbo in ga dajo pomočniku,občina pa toliko zraven primakne da dobiš tistih 80.000.

Res je, da ti teče delovna doba,plačujejo ti obvezno zavarovanje,res pa je tudi da moraš biti na razpolago 24ur in ko te socialna služba nenapovedano obišče moraš biti doma ker te drugače razreši. lp

A vi bi na račun bolnega otroka ali drugega družinskega člana imeli še dobiček?

Jaz povem kako je to urejeno in hvalabogu teh težav nimam,kaj si pa vi mislite ja pa vaš problem.lp

Ja, v primeru družinskega pomočnika pravica do dodatka za pomoč in postrežbo miruje, ne prejema pa je kdo drug! Druž. pomočnik pa res prejme neto cca 80ksit. Za nekoga, ki ni zaposlen in je doma zaradi bolnega otroka, se mi zdi to krasna rešitev, jaz bi vam to možnost priporočala.
LP

žal je res, da je bolje biti ločen ali na koruzi kot pa poročen in se truditi živeti pošteno pri nas.mnogi to izkoriščajo in to opažate in vas jezi. upravičeno in niste edini.
povprašajte še na forumu družine v družbi, če imajo kak predlog za vas.
če boste otroke vključili v kakšne dejavnosti je pa večja verjetnost, da bodo šli kam, tudi na morje. v okviru cerkve je veliko poceni in kvalitetnih možnosti, ki jih velja izkoristiti. mnogi neverni dajo tja otroke, da se česa naučijo in lepo imajo.
nedopustno je, da kdo med nami trpi materialno stisko.
vse dobro vam iz srca želim. oprostite, ker pišem z malo a mi leva roka ne dela.