Pozdravljeni.

Zgodilo se mi je, da ne morem vec. Cisto sem na tleh, ostala sem brez vsega. Zaradi napacnih odlocitev v zivljenju, sem ostala brez vseh, druzine, konec leta bom na cesti, sem v dolgovih, avto so mi ze zasegli. Pri 33ih nimam nic. Zveza se je koncala, starsi me imajo dovolj, pravih prijateljev nimam. Vsak dan samo novi padci. Vem, da sem vecinoma kriva sama zaradi svoje naivnosti…ampak kako naj se poberem? Kako se lahko sploh poberes, ko si psihicno unicen?

Tako, da nekaj spremeniš, predvsem pri sebi. Za začetek se umiri z dihanjem in se prisili k temu, da odrasteš.Pri tvojih letih že precej zamujaš. Oprosti a tako je. Zavedaj se, da smo za vse kar se nam dogaja popolnoma sami odgovorni in nihče drug.
Pojdi po pomoč na Csd, si išči službo, v kolikor je nimaš, išči tudi občasna dela. Če si se zamerila domačim ali komurkoli drugemu pristopi k njim z opravičilom in jim povej, da si se odločila spremeniti sebe in svoje življenje v pozitivno smer, ter jih poprosi za njihovo podporo pri tem svojem cilju. Morda pa njihova zamera le ni tako prehuda, da ti ne bi bili pripravljeni pomagati. Če poskusiš nimaš kaj izgubiti, samo pridobiš lahko. Če boš začela delati, garati na svojem značaju in pri delu potem bodo rezultati slej ko prej prišli. Brez truda pa ne bo uspeha.Tako pač je v življenju.
Prvi korak si naredila, ko sama sebi priznaš, da si zavozila, zdaj pa delaj dalje, korak za korakom in verjamem, da ti bo uspelo.

poiskat pomoč v kakem društvu, najdejo ti zavetišče, tudi ustrezno psihosocialno pomoč. zveni morda brez veze, a znajo pomagati. na scd se tudi obrni, vztrajaj, a na lep način. obrni se tudi na rdeči križ in v teh prazničnih dneh so še kakšne druge oblike pomoči tudi. nikar ne odlašaj in ne obupaj.

srečno

Samo enkrat do zdaj sem se počutila kot da sem totalna luzerka. Še v ogledalo sem si povedala to, na glas, da sem se slišala. In enkrat je bilo dovolj. Bila sem pa večino kriva sama, zaradi neresnosti predvsem, pa tudi zaradi ignorance. Sicer ni bilo tako hudo kot pri tebi, moram priznati. A vse se da rešiti.
Sedaj imam za svoja leta zelo urejeno življenje, napram svojim vrstnikom (ki jim najbrž večini tudi nič ne manjka).
Glej, recept je samo eden, ki je univerzalen:
1. Najprej si brutalno iskreno priznaj kaj vse je tvoja krivda. In ne išči povodov za svoja ravnanja, to je pomembno! (če si komu kaj ukradla, ni prav, tudi če si ukradla ker si res rabila.)
2. Lepo se umiri in si vzami minuto zase, ter se spomni za vse hude čase, ki si jih preživela z vedenjem, da ti je takrat bilo več kot hudo. Spomni se, kako se ti je zdelo situacija neizhodna. In potem se vrni v sedanjost. Spomni se, da je tistega groznega trenutka konec in tudi tega bo! Ko bo spet težka preizkušnja, se boš lahko spet spomnila na nekaj, kar si premagala.
3. Vzami list papirja in si zapiši na eni polovici: kaj želiš od življenja – tvoje želje. Bodi realna pri tem in tudi iskrena. Nato na drugo polovico zapisuj vse možne opcije, ki so ti znane, da se zagata reši. Če kje nič ne zapišeš, si pomagaj na spletu, pri strokovnjakih, znancih, prijateljih itd. Nekdo ti bo že pomagal, sploh če bo videl, da si tako željna spremembe in motivirana.
4. Sedaj pa pot pod noge in korak za korakom. Naredi seznam nujnih rešitev – streha nad glavo, služba, itd. Sproti urejaj odnose, pokaži da boš resna. In polagam ti na srce – skušnjavam, kot so potuhe se probaj izogibati. Toliko bolj boš ponosna, če boš sama zmogla urediti lajf.

Lepo počasi … javljaj kaj se ti dogaja.
Vse dobro ti želim.

Ampak vedi eno stvar – če greš skozi pekel – se ne ustavljaj, ampak nadaljuj!