Ne ljubi me več
Draga ranjena!
Ranjena v srcu in duši!Vem,da si v nezavedljivi situaciji in da rabiš moč za korak naprej.
Zakon naj bi človeka umiril in tako naj ne bi več norel naokoli.Toda,včasih se zgodi,da je še kdo premlad ali zelo vročekrven in še hoče znoreti zunaj.
Nekateri se umirijo po poroki,drugi pa ne.Ti si ena tistih,ki si znala potegniti dosti dolgo in debelo črto.
Kaj pa on?
Prinesel ti je razočaranje,o katerem se ti še sanjalo ni.
Vajino razmerje niha gor in dol,ti pa loviš ravnotežje.Naivno je pričakovati,da samo zato,ker si bil nekdaj tako zaljubljen,da se bo vse tako gladko končalo samo od sebe.
Mene zaboli,ko prebiram,kako hoče tvoj spedenani mož vso krivdo obesiti na tebe.Zakaj se bojiš tega,da bo obtoževal tebe?Naj obtožuje in bolj kot te bo obtoževal,bolj se bo pral!Kaj ne veš,da s tem hoče oprati svojo slabo vest s sebe in se prikazati v boljši luči kot si ti.
Ti se mu ne bi smela stiti zavesti in ga tako daj samo razkrinkati.Naj na koncu pove,kje se vidi on tako dober za tebe in otroke.
11,12 ura on pa tako kamot…….nimaš koristi od njega in tudi otroci bolj malo,če sploh kaj.
Če je to zavožen zakon,bo prišel tudi čas,ko bo tvoj mož nosil del posledic le tega.
Med pari,ki se zares ljubijo so tudi prepiri.Lahko si prijazen drug z drugim,tudi če se ne strinjata zmeraj enako.
Najbolje je probleme reševati odprto in pošteno.Za to pa je potreben pogovor,kompromisi in seveda čas.
Razmisli ali si boš dovolila,da padaš iz depresije v depresijo ali boš ubrala še kakšno drugo pot,ki pa tudi ne bo lahka,bo pa vsaj poštena za tebe in otroke.
Življenje je tvoje in ti si gospodar svojega življenja!
Pa še en pregovor-ljubezen ni nobena garancija zoper zakonske konflikte!
Ni nujno,če povzdignete glas,da prepir postane nekaj umazanega!
Update….
Mož se je pred nekaj tedni odselil, ne da bi se kaj dosti pogovarjala. Glede drugih žensk (kot kaže, ima eno “resno” ljubico, poleg nje pa s svojimi leporečnimi maili in SMS greje srčeca še nekaj drugih žensk – tako kot je včasih moje) še vedno trdi, da ni nič, da se nič ne dogaja…. Pa niti ni važno in glede tega sploh nisem veliko vrtala.
V glavnem, vsak pogovor je zasukal na vprašanje, ali želim, da se odseli. Toliko časa, da sem rekla, da ja…. In tako je krivdo elegantno preložil name, saj sem vendar želela, da gre. No, ampak to sem itak predvidevala. Tudi prijateljem, znancem, staršem pove le, da sem pač hotela, da se odseli. Mislim, da pravi razlog pozna samo njegov najboljši prijatelj, ki je verjetno že prej vedel, kaj se dogaja, saj se mi že nekaj časa ni upal pogledati v oči. Tašča mi dnevno visi na telefonu in joče, moleduje, misli, da gre pač za mojo muho in da je usoda njenega sina odvisna od tega, ali sem ga “pripravljena vzeti nazaj”. Zadržujem se, da ji ne zabrusim v obraz, kakšen je v resnici njen sin.
Uradnih stvari še nisva urejala. Začasno je pri svojih starših (seveda). Zaenkrat sem tako prazna in hladna, da tudi jokati ne morem. Zdi se mi, kot da vse skupaj opazujem od daleč. Otroka postavljata vprašanja, imam občutek, da sta prej začudena kot prizadeta, nikakor ne morem ugotoviti, kaj se dogaja v njunih glavicah. Sin je sicer star šele šest let, ampak je izjemno dojemljiv in mislim, da je nekako že prej vedel, da se je med nama nekaj spremenilo. Mi trije se zdaj res veliko pogovarjamo, objemamo, stiskamo… V podporo mi je soseda, ki je ločitev dala skozi pred leti, pa prijateljice, ki sem jim včasih potožila. In marsikateri post tukaj, ki priča, da obstaja tudi življenje po ločitvi.
Pozdravljena Ranjena. Tudi mene je mož že dvakrat prevaral in ko sem ga dobila je vse zanikal in vsak najin pogovor se je končal isto: a hočeš da se odselim. Pa sem enkrat le rekla ja pojdi….pa ni šel…ker nima “jajc” Tko da bodi srečna da si se ga losala. Saj vem da ti tole ne bo glih v tolažbo, ampak edino tako ti je uspelo ko si mu rekla ja pa naj gre. Vedi da te bo še na kolenih prosil da ga vzami nazaj, ampak prosim te bodi pametna in mu ne popusti. Jaz sem mu enkrat. In vem da je od takrat vse skupaj samo slabše. Prav za norca me ima…čeprav mi kr naprej govori da me ljubi. Ampak če nekoga ljubiš, pol ga ne varaš kar naprej, ga ne ponižuješ vpričo drugih itd….a ne?
Želim ti veliko sreče in vstrajnosti in ostani še naprej tako pogumna in prosim te,res ne popuščaj!!!!
Jaz bom slej ko prej isto to naredila!!!!!!!!!!!!!!
:):):)
Ljubica, daj preberi še enkrat, lepo počasi, od leve proti desni, treba je prebrati vsako vrstico, če prebereš le vsako drugo, ne velja….
Po statističnih podatkih se naša družina (no, zdaj že bivša) glede na osebne prihodke in premoženjsko stanje (predvsem nepremičnine) uvršča v spodnji srednji razred.
Darija, imam vprašanje – tisti, ki je to napisal je totalno usekan. Priporočam pregled pri psihiatru. A dejansko verjameš, da ljudi odraža samo to koliko kdo zasluži? Gotovo te je lahko prepoznati, ker si verjetno zelen-a v obraz od zavisti! Ponavadi denar prinaša še več razkola med partnerji.
Oprostite ampak takšni ljudje me pa res spravijo ob živce!
ranjena322, 03.08.2006 ob 15:23
Moram dati iz sebe…
Z možem sva skupaj deset let, imava dva otroka, ki sta že v šoli. Že na začetku zveze sva sklenila “pakt”, da bova odkrita drug z drugim in toliko poštena, da bo drugi partner prvi izvedel, če se bo “kaj dogajalo”. Sama sem imela prej precej burno ljubezensko življenje, kup fantov, ki so bili sicer zelo v redu, ampak nikakor se nisem mogla navezati samo na enega ali ga jemati stoprocentno resno kot svojega partnerja.
V zvezi so bili tako kot povsod vzponi in padci, možu lahko očitam kar precej napak, ampak te se v glavnem nanašajo na praktične plati življenja (je izredno len človek in moram vse narediti sama ali pa ga vsaj priganjati, da se loti kakšnega opravila). Zaradi takšnih stvari sva se tudi največkrat skregala. Nisva pa imela težav pri rečeh, ki so bistvene za zvezo – pogovori, izkazovanje čustev, spolnost.
A zgodilo se je, da me je začel varati. Najprej z neko sodelavko. Rekel je, da ni bilo nič, da se je ona zaljubila vanj, njemu je pa to godilo, ker da ga jaz itak vedno dajem v nič, da ve, da mi ni preveč všeč, ker se je zredil (prej sem hodila s samimi postavnimi športniki in tega nekako ne more preboleti). Skratka, kriva sem bila jaz. No, to sva nekako rešila. Pred kakim letom dni pa me je začel varati z neko bivšo sošolko. Izvedela sem tako, da me je poklical njen mož…. Tisti dan me je takšna panika, da sem se odpeljala od doma, ker sem se bala, da mi bo prišel zvonit na vrata. Hotel je, da greva skupaj zasledovat ljubimca in ju zasačiva. Meni je bilo to čisto pod častjo, tudi če sta bila res skupaj, niti na kraj pameti mi ne bi padlo, da bi komu tako upadla, samo zato, da bi potem lahko rekla Aha, pa vaju imam…
Ampak mož spet vse zanika. Jaz pa v nasprotju z njegovo prvo avanturo čutim, da me ne ljubi več, pogosto mu grem na živce in se zadira name (prej tega ni nikoli naredil), ne ljubi se mu pogovarjat z menoj. Kaj so njegovi objemi, poljubi, sploh ne vem več.
Pravi, da se ne dogaja nič, da sta samo prijatelja. Začel je bolj gledati na svojo zunanjost, kupuje si draga oblačila (in veliko), parfume (ima jih več kot jaz). No, pred kratkim sem prebrala nekaj sms na njegovem telefonu. Očitno nista samo prijatelja. Poleg tega se je začel iti neke skrivalnice z denarjem in ne prispeva več vsega na skupni račun (njegova oblačila gredo seveda s skupnega). Povedala sem mu, da trenutno jaz prispevam bistveno več za skupni proračun in da mora nakazati nekaj denarja. Predlagal je varčevanje (pri čemer je prav on največji zapravljivec v družini). Zadnjič sem mu razložila, da si vse to privošči na naš račun – če bi tudi jaz kupovala tako drage stvari zase in za otroke, nam ne bi ostalo niti za hrano. Pa se ga niti ni dotaknilo.
Ne razumem, zakaj je sploh še z mano. Kaj se je zgodilo z obljubo, da mi bo povedal, če se bo kaj dogajalo? Kako lahko živi z menoj, če bi bil v resnici rad z drugo? Vem, da bom morala načeti ta pogovor, ampak že vnaprej sem prepričana, da se bo končalo tako, da sem itak za vse kriva jaz, ker to in ono in tretje. On je pa seveda popoln.
Kakšna ironija! Kako vzvišenega se je počutil nad menoj, ker sem jaz pač v preteklosti letala s cveta na cvet, on pa je bil v dolgotrajni zvezi. Zdaj pa sem jaz tista, ki sem zvesta in si sploh ne more predstavljati, da bi bila še kdaj s kom drugim, on pa… Berem, tudi na tem forumu, kako je treba garati za uspešno zvezo. Mislim, da sva midva že prešla to stopnjo in da nama ni več rešitve. Preden zaspim, vedno pomislim na to, velikokrat mi gre na jok in me tišči v prsih, nimam še poguma za naslednji korak.
Tisti ki vara, zmeraj prelaga krivdo.
On vara on je kriv in .