Tko nekako gre ta zgodba: 4 leta sva skupaj, oba čez 30. Povprečna služba, povprečen dohodek, povprečen par v povprečni hiši. Ampak nekaj pa ni povprečno: njen odnos. V zadnjih 6 mesecih je postala nemogoča. Prav vse jo moti, moti jo moj način komuniciranja, moti jo kaj delam, moti jo s kom govorim, moti jo kako ji izražam čustva. Vse to je bilo prej okej, govori mi da sem se spremenil in da nisem več tisti stari jaz. Četudi ji kaj podarim, vem kaj ji je všeč, še predobro, bo jo zmotila najbolj bedna malenkost. Če me prosi kaj storiti ali kupiti seveda ne bo v skladu z njeno idejo.

Najbolj sporen pri tem pa je njen način izražanja nezadovoljstva.  Tretira me kot 7 letnika. Sem že udaril po mizi, je zaleglo za kratek čas potem pa stara zgodba naprej.

Njena čustva so odšla. Takšen občutek imam. Zelo se je spremenila. Niti komplimenta več ne sprejme tako kot ga je včasih.

Tudi pri seksu je isto. Bila je bomba, bila je fantastična, sedaj pa je ves čas utrujena, ne pri volji, ali pa najde kakšen izgovor da ne seksava. Včasih je prav vidno da se izgovarja. Pa baje nisem slab ljubimec. Zakaj torej ne bi, če pa je lepo?

Nisem tip moškega ki bi poležaval doma. Vse delam, pomagam ji.

Drugega po moji oceni nima, nekaj pa jo odvrača od me. Se me je naveličala? Ne ceni tega kar storim zanjo, čeprav včasih grem čez trnje, da bi jo osrečil.

Nenehno visi na telefonu, tipka, pravi da s prijateljjcami. Ne vem s kom si dopisuje, saj ne preverjam. Toliko ji zaupam.

Če povzamem ima ogromno časa, vendar ne zame.. Jaz sem tisti ki je zadnji. Za marsikoga bo kaj uredila, če sem jaz v podobni situaciji pa se pač moram znajti sam..vcasih ji v izogib sitnobi sploh ne govorim o svojih težavah..

Povejte, kako ravnati s tako odtujeno žensko, ki jo neskončno ljubim, obenem pa me ubija dan za dnem in v meni vedno znova zbuja jezo in bes?