Kako reči ne brez občutka krivde?

Obcutek krivde so nam vcepili drugi (manipulacija,…)
Ker se imem rada in imam meje ter se, odgovorna do sebe, imam pravico (in dolznost do sebe) reci NE, ko nekdo prestopi mejo.
To, da vedno ustrezes, nikoli ne reces ne,…ni zaradi dobrote in ljubezeni.

…knjigi:Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod, Vsaki dan malo bolj poredne

Jaz bi se vprasala na kaksno karto obcutka krivde iIGRA drugi clovek? Iz kje ta rana izhaja (otrostvo, starsi,…)? Bodi pozorna na manipulacijo.

Imas pravico reci NE kot imas pravico biti ti in biti srecna ter ljubljena!

Srecno!

Draga Zaspanka!

Predvidevam, da sprašujete zase, zato bom tako tudi odgovarjal.

Predlagam vam, da se najprej sprijaznite s tem, da vas ta hip spremlja občutek krivde, kadar morate reči “ne” in postaviti mejo v odnosih. Prvi korak pri osebni preobrazbi je prav sprejemanje sebe takšnega kot smo, prav zato, da bi lastnosti in vedenje, ki nam pri sebi niso všeč, lahko spremenili. Sprejemanje sebe nam torej v resnici da moč za spreminjanje.

Raziščite tudi, od kod izvira občutek krivde – na ta način boste lažje razumeli samo sebe. Verjetno je povezan z vzgojo, ki ste je bili deležni v otroštvu, z vedenjskimi vzorci vaših staršev, ki ste jih nevede ponotranjili. Kako so vas starši učili s svojim zgledom, kako so oni postavljali meje, so znali reči besedo “ne”? Kako so se vedli do vas, kadar ste se jezili in ste se hoteli postaviti zase ali se niste strinjali z njihovimi mejami? So vam “vcepili v glavo”, da niste dovolj dobri, da niste vredni in da morate biti prilagodljivi in ljudem vedno na voljo?

Verjetno veste, da je beseda “ne” nepogrešljivo orodje, s pomočjo katere lahko prihranimo dragocen čas in energijo za tisto, kar nam zares veliko pomeni. Omogoča nam postaviti meje: kaj je za nas v medsebojnih odnosih še sprejemljivo in kaj ne oziroma koliko lahko gremo drugemu naproti, ne da bi pri tem izgubili sebe, ne da bi pozabili na svoje potrebe in omejitve.

Raziskujte, zakaj vam je težko reči “ne” brez občutka krivde. Vprašajte se torej: “Kaj mi preprečuje, da bi rekla ‘ne’ brez občutka krivde?” So to skrita prepričanja in predstave, želja, da bi vedno ustregli, strah, da ne boste koga prizadeli … Razmislite o naslednjih vprašanjih: Ali mislite, da morate biti vedno drugim na voljo? Ali mislite, da če nekomu rečete “ne”, pomeni, da ga zavračate kot osebo? Ali se bojite, da boste z “ne” drugega prizadeli? Kako je z vašim mnenjem o sami sebi (kakšno je vaša samopodoba)? Koliko ste odvisni od dobrega mnenja drugih o vas?

Beležite si svoje občutke, ko morate reči “ne”. V katerih situacijah vam je to posebej težko – doma, v službi, s prijatelji, z osebami, ki so za vas avtoriteta? Odkrijte, kje je največja težava. Pomagajte si tudi z afirmacijami, naprimer: Pravico imam reči “ne”. Še nekaj drugih praktičnih napotkov boste našli v članku “Ne” ni grda beseda v knjigi Od čustvene inteligence do modrosti srca (www.cdk.si/kp).

Zberite pogum in notranjo moč – postopoma in z rednim treningom bo šlo! Priporočam vam tudi sistematično delo na sebi, na primer v Šoli čustvene inteligence.