nazaj udariti?
Pozdravljena Tejka!
To, da bi partnerja udarili nazaj, mislim, da vam ne bi koristilo. S tem, ko ne ponovite tega, kar vam je on storil, torej ga ne udarite nazaj, mu pokažete, da takšen odnos za vas ni sprejemljiv. Ne dopustite pa tudi tega, da bi vas on tepel. Jasno mu povejte, da udarcev ne boste trpeli in če vas ne bo resno jemal, mu to pokažite z dejanji – odidite. Partnerju lahko poveste tudi naslov Društva za nenasilno komunikacijo ali Frančiškanskega družinskega centra, kamor se lahko obrne, če bo želel spremeniti svoje vedenje.
Zavedam se, da tega, kar vam pišem ni enostavno storiti, namreč oditi od partnerja. Mogoče mislite, da eden ali več udarcev še ni zadosten razlog, da bi zaradi tega partnerja zapustili. Vendar v tem primeru boste udarce na žalost morali prenašati, kar pa je gotovo zelo boleče, saj gre za ljubljeno osebo. Če ga boste udarili nazaj, pa s tem ne bo še nič rešeno, samo sprostili boste svojo trenutno jezo nad njim. Takšen način reševanja konfliktov dela zvezo bolno, moteno. Mogoče bi v vajinem primeru prišlo v poštev tudi partnersko svetovanje, o čemer se lahko pozanimate na CSD.
Na Policijo ga lahko prijavite zaradi katerega izmed kaznivih dejanj (nasilništvo, ogrožanje varnosti), ki jih je storil. Sosedom ni potrebno vedeti za prijavo, pa tudi če izvejo, se vam zaradi tega ni potrebno sramovati. Partnerja lahko prijavite na Policijski postaji. Gre za podajanje kazenske ovadbe. Če samo pokličete Policijo, ko je partner nasilen, še ne pomeni, da ste ga prijavili. V tem primeru se bodo policisti le pogovorili z njim in naredili zapisnik. Res pa, da vam ta zapisnik potem lahko koristi pri podajanju uradne prijave. Samo posredovanje Policije mislim, da partnerja ne bo veliko spremenilo, če boste sami še vztrajali v takšnem odnosu. Prijava na Policijo je bolj smiselna, ko ste vi že umaknjeni od njega, nekje na varnem. Poleg tega se, če sta potem še vedno skupaj, dogaja to, da mora žrtev sama plačevati kazni, katere naj bi plačal nasilnež.
Sicer pa je dobro, da se nasilneža prijavi, saj se mu s tem sporoči, da je bilo to, kar je počel nedopustno in da je to kaznivo dejanje, za katerega mora prevzeti odgovornost. Na osnovi prijave se lahko v primeru ogroženosti odredi tudi ukrep prepovedi približevanja, ki odreja tudi, da se mora nasilni partner umakniti iz skupnega bivališča. V kolikor boste imeli na telesu sledove udarcev, pa pojdite tudi k zdravniku, da bo to zabeleženo.
Upam, da ste iz mojega odgovora izvedeli, kar vas je zanimalo, sicer pa se le še oglasite, da stvari še dodatno razjasnimo. Želim vam, da ne bi zapravljali svojega življenja v partnerskem odnosu, kjer namesto besed, govorijo udarci.
hvala gospa jana za odgovor, je zelo temeljiit in odkrit,
prvič me je udaril v avtu na NOCK AUT, direktno na nos, kar priletelo
je spomnim se da sem videla samo en blisk, bolečine pa nisem niti
čutila, ja kasneje po rojstvu, še ne po 30 dneh, hvala bogu da nisem
izgubila mleko, bilo je kar pred vsemi v stanovanju pred otroci in obiskovalci
se ne dogaja često ampak ko se, me raskuri da bi ga na koščke razrezala.
Ne vem sem sama kriva, ker sem jezikava ali imam napačne poglede na
svet. pozdrav.
Še tebi babi, v nekem drugem forumu si me tako hudo zmerjala ko sem prosila če ima kdo odveč……..(z hudimi besedami, upam da nisi ti)
pozdrav
Draga tejka!
Najprej vam moram povedati, da sami niste krivi za to, da vas partner tepe, pa čeprav ste jezikavi in imate drugačne poglede na svet. Za nasilje ni nobenega opravičiljivega razloga. Razlog, da se to zgodi je vedno v tistem, ki to izvaja. On je tisti, ki se je odločil za nasilje.
In res vam predlagam ukrepanje, da ne boste več doživljali nasilja. S partnerjem se poskušajte pogovoriti. Povejte mu, da gre s temi udarci močno preko vaših ter nasploh človeških meja in da niste pripravljeni prenašati nasilja, da mu tega ne dovolite. Če bo nasprotoval vaši odločitvi, potem veste pri čem ste in veste, da je za vas edina rešitev ločeno življenje. V kolikor pa bo obljubil, da se to ne bo več zgodilo, potem počakajte in če ne bo držal obljube, če vas bo ponovno udaril, potem zopet ni druge poti kot stran od njega.
Verjetno si zelo želite ohraniti zvezo glede na to, da imata skupaj tudi otroke, zato poskušajte pogovor peljati tako, da ne boste pri njem naleteli na odpor, ampak da ga boste pritegnili k sodelovanju, da bo pripravljen sprejeti strokovno svetovalno pomoč, kakršno sem priporočala v prejšnjem odgovoru. Pomembno je, da se partner nauči nenasilno sporazumevati, da se nauči izražati jezo na sprejemljiv način in da pride do spoznanja, da njegovo ravnanje v preteklosti ni bilo pravilno.
Srčno vam želim, da bi vaš partner to dosegel, čeprav so to za nasilneže precej težko dosegljivi cilji, ker sami niso pripravljeni napraviti premika pri sebi ter se soočiti s tem problemom. V kolikor ne bo šlo, pa prosim poskrbite zase in za svoje otroke. Vedno se lahko obrnete na varne hiše ali materinske domove ().
Nihce ne more drugega sprovocirati, ce ta ne zeli torej TI NISI KRIVA!!!!
Vsakdo je sam odgovoren za svoje vedenje in ne more zato kriviti drugega.
Ce nekdo nekaj ne zeli storiti, ga nihce ne bo prisilil v to.
Dajanje obcutka krivde je manipulacija.
Srecno!
p.s.Pod kaksno temo: ce ima kdo odvec kaj….? ne vem, zakaj se gre, pa ce lahko vec napises, da ti odgovorim…
Se moje mnenje na tole…
Sprovociral me je tvoj naslov…”nazaj udariti”…ja, kaj pa potem?
On udari tebe, ti njega nazaj, on tebe nazaj, ti spet njega…a to
je nacin zivljenja?
Udarci (kakrsnikoli, tudi tepez otrok)…so izraz nemoci in slepa ulica.
V tem primeru je skupno zivljenje samo preverjanje ‘kdo je mocnejsi’.
Poskusi to dopovedari mozu, pa se da nobeno obnasanje ne more biti
opravicilo za udarec. Ker …ce nekdo smatra, da si kdo “zasluzi” udarec,
kaj lahko pride tudi do tega, da si nekdo “zasluzi” recimo smrt, ali kaj?
Seveda je za udarce kriva sama. Ajde, za prvega ne, ker te preseneti (recimo), za vse nadaljnje pa je, ker jih dopusti. Simpl. Ampak, kolikor vidim, se tu tako ne da več nič storiti. Če razmišljaš o tem, ali bi udarila nazaj, namesto o kakih bolj pomembnih vrednotah (samospoštovanje, spoštovanje partnerja, itd), menim da si izgubljen primer. Mogoče ti bo kak obisk na kliničnem odprl oči (mater sem optimist).