nasvet nujno na csd.ju
NoNi, tole med nama je sicer povsem out of topic, ampak vseeno še enkrat odogovrim, potem pa zaključim.
Prav super sem razumela prvi post, tudi se ostale, me je pa zmotil tvoj odgovor – me sicer velikokrat, ker si ti najbolj pametna, največ veš o vsem, največ takih in podobnih primerov, o katerih teče pogovor tukaj, imaš v svoji okolici, enkratno poznaš razmere v Sloveniji – pa živiš že koliko let v tujini? in sploh si v vsem najboljša.
V tvojem postu me je izredno zmotilo tvoje navajanje, da si je tvoja sestra lahko vse to privoščila zaradi deljenega skrbništva in moja replika je bila v to smer – da sem si jaz vse to lahko privoščila, čeprav smo bili samo mi trije – ja, verjetno se hvalim, ker mi je uspelo, kljub temu (ali pa ravno zato) vzgojiti dve odrasli, samostojni in odgovorni osebi. Hoditi ven, žurati, skrbeti zase se da tudi, če so otroci zraven – greš pač tja, kamor gredo lahko tudi otroci – seveda do ur, ki so še primerne za otroke.
Glede na to, da ne živiš v Sloveniji, kako veš, do kdaj so bili takrat (kdaj je to, takrat) odprti vrtci? Kako veš, do kdaj sem bila jaz v službi? Kdo pravi, da sem imela varuško?
Kar se pa samohvale tiče, draga moja, pridi naslednjič, ko boš v Sloveniji, do mene, pa boš sama ocenila, ali je pretirana:).
P.S. Slik pa še moškim ne pošiljam, kamoli ženskam…………….
Kaj pa, če recimo otrok hodi na dejavnost ali v glasb. šolo v kraju B, kjer stanuje tudi neskrbnik, ki med drugim tudi prej konča s službo in bi lahko vsak dan šel po otroka, da mu ne bi bilo treba biti v šoli do 17. ure? A ne bi bilo v tem primeru bolje, da ga vsaj dvakrat na teden pride iskat neskrbnik, ga odpelje k sebi in nato na dejavnost, otrok prespi pri njem, zjutraj ga odpelje v šolo? Skupnega skrbništva si jaz ne predstavljam strogo en teden tu, en teden tam, ampak tako, da je čim laže za vse vpletene in da je otrok veliko z obema staršema, ne da ima enega samo vsak drugi vikend.[/quote]
Seveda je to možno, če imata oba starša voljo in moč…..takšno prakso imava tudi midva z ex, sicer res, da sva to naredila samo enkrat dvakrat (silom prilike), pa smo vsi vpleteni preživeli, čeprav otrokoma nekako ni najbolj pasalo….
Če avtorica teme ve, da se bo z ex lahko lepo dogovarjala naj gre v to, drugače pač raje ne in potem kasneje, ko se strasti pomirijo preskoči v deljeno skrbništvo (čeprav samo v praksi in ne tudi na papirjju)……
V mojem primeru sem jaz skrbnik, vendar je vse skupaj stvar dogovora, želja in potreb otrok,ne pa najinih muh…
p.s.: pa ex še zmeraj ne prenašam, samo sedaj sta otroka na prvem mestu…
Kaj pa, če recimo otrok hodi na dejavnost ali v glasb. šolo v kraju B, kjer stanuje tudi neskrbnik, ki med drugim tudi prej konča s službo in bi lahko vsak dan šel po otroka, da mu ne bi bilo treba biti v šoli do 17. ure? A ne bi bilo v tem primeru bolje, da ga vsaj dvakrat na teden pride iskat neskrbnik, ga odpelje k sebi in nato na dejavnost, otrok prespi pri njem, zjutraj ga odpelje v šolo? Skupnega skrbništva si jaz ne predstavljam strogo en teden tu, en teden tam, ampak tako, da je čim laže za vse vpletene in da je otrok veliko z obema staršema, ne da ima enega samo vsak drugi vikend.[/quote]
Seveda je to možno, če imata oba starša voljo in moč…..takšno prakso imava tudi midva z ex, sicer res, da sva to naredila samo enkrat dvakrat (silom prilike), pa smo vsi vpleteni preživeli, čeprav otrokoma nekako ni najbolj pasalo….
Če avtorica teme ve, da se bo z ex lahko lepo dogovarjala naj gre v to, drugače pač raje ne in potem kasneje, ko se strasti pomirijo preskoči v deljeno skrbništvo (čeprav samo v praksi in ne tudi na papirjju)……
V mojem primeru sem jaz skrbnik, vendar je vse skupaj stvar dogovora, želja in potreb otrok,ne pa najinih muh…
p.s.: pa ex še zmeraj ne prenašam, samo sedaj sta otroka na prvem mestu…[/quote]
Vedno se navajajo neki razlogi proti in kaj pa če … nikoli pa se ne izpostavi, kaj pa, če bi bilo skupno skrbništvo enostavnejše od izključnega. Pri nas bi se lahko čisto lepo izšlo, če bi bil interes z obeh strani.
Deljeno skrbništvo je individualni dogovor,tu ne moreš postavit pravil in meril.
Gre dejansko za dokaz zrelosti staršev in sposobnost dogovarjanja, vse ostalo je posledica le-tega.[/quote]
Ja, se strinjam. In vsak posameznik ve, če se lahko to izpelje. Niti sodišča tega ne morejo vedet. In zaradi tega lahko nastajajo napake. Zadnji čas pogosto slišim, da sodišče določi (starši se seveda strinjajo), stike po dogovoru. Super zadeva. V teoriji. Težko pa je take stike izvajat pri starših, ki niso zreli. In potem se dogaja, da eden starš otroka ne vidi, ker ga drugi noče dat. Ampak ker je dogovor, so manipulacije velike.
Žal je tega veliko. In ja. Odrasli smo za to odgovorni.
In začaran krog se vrti dalje.
Deljeno skrbništvo je individualni dogovor,tu ne moreš postavit pravil in meril.
Gre dejansko za dokaz zrelosti staršev in sposobnost dogovarjanja, vse ostalo je posledica le-tega.[/quote]
Ja, se strinjam. In vsak posameznik ve, če se lahko to izpelje. Niti sodišča tega ne morejo vedet. In zaradi tega lahko nastajajo napake. Zadnji čas pogosto slišim, da sodišče določi (starši se seveda strinjajo), stike po dogovoru. Super zadeva. V teoriji. Težko pa je take stike izvajat pri starših, ki niso zreli. In potem se dogaja, da eden starš otroka ne vidi, ker ga drugi noče dat. Ampak ker je dogovor, so manipulacije velike.
Žal je tega veliko. In ja. Odrasli smo za to odgovorni.
In začaran krog se vrti dalje.[/quote]
Zato sem jaz proti stikom po dogovoru. Saj se lahko zapiše črno na belem, izvajajo se pa drugače, tega ne more nihče preprečiti. Za vsak slučaj pa obstaja tudi črka na papirju, če se karkoli zalomi.
Avtorici posta: vedno in povsod glej, kaj je dobro za vajinega otroka, da bo zrastel v samozavestno, samostojno bitje, ki naj ne bi imel prevelikih primanjkljajev v čustvih…skratka vedno se mora počutiti ljubljen, zaščiten.
Tukaj vajini spori in muhe NE SMEJO igrati vloge. Če sta se odločila za otroka, bodita sedaj do njega toliko fer, da mu bosta omogočila karseda lepo otroštvo.
Verjetno bosta oba morala malce popustiti. Osebno bi šla na kavo z bivšim partnerjem in se poskušala dogovoriti glede stikov. Kakšno je sploh deljeno skrbništvo?
En teden pri enem, drug teden pri drugem? Tu morata edino paziti, da bosta spet res delala samo za dobro otroka..ker če bo oče pustil en teden, da lahko počne ma vse od A do Ž, mama bo pa svoja pravila uveljavljala, bosta pogorela.
Ali pa seveda obratno.
Iz moje izkušnje – deljeno skrbništvo je skupno dogovarjanje kar se otrok tiče v smislu vsega…NI pogojeno s tem koliko časa bo otrok pri enem ali drugem – odvisno spet od služb, razdalje, raznih stvari, ki jih ima popoldan…Najpomembneje se mi zdi, da daš otroku zgled, da si odrasel in da težke situacij v življenju lahko normalno spelješ. Če mama zagovarja enostransko skrbništvo je to največkrat zato, ker se boji biti sama /ker bi bil otrok večkrat kot vsak drugi vikend pri očetu, ali se boji, ker ne bo dodatne preživnine – čeprav otrok vse kar potrebuje dobi in se to razdeli fer na oba starša – ali ker enostavno ne more preko sebe in enostavno po nekem vsesplošnem prepričanju (egu in nadalje manipuliranju), da je tako najbolje (za koga že?) hoče otroka zase?…no, vsak zase najbolje ve in zna, ampak moja izkušnja je zelo pozitivna, pa še oči je blazno vesel, da mu nisem kar “vzela” otrok….
