Najprej lepo pozdravljeni vsi tu gor.
Ločujeva se preko tožbe ker sporazumno ni šlo, zataknilo se je pri skrbništvu ,drugi teden imava pogovor na csd-ju .Ker je mož izreden govorec in manipulator pričakujem z njegove strani veliko obtožb in laži ki si jih bo izmislil tam da dobi deljeno skrbništvo nad otrokom 5 let starim.
Svetovali smo mi naj pristanem na deljeno skrbništvo , ker če ne bom potem izpadem da imam jaz sama s seboj neke probleme.Baje se tam nič drugega več ne pogovorajajo kot samo o deljenem skrbništvu in da je to najbolje za otroka.Dobro oni presodijo kaj v eni ali dveh urah pogovora na podlagi tega kdo je boljši govorec in lažnivec ali pa kaj , mah ni mi vse jasno.
Ne bi rada blatila nikogar nikjer konec koncev je bila to oseba s katerim sem se zavestno odločila imeti otroka zdaj pa se cufavav zanj.
Mogoče kakšen nasvet kako se tam obnašati in ali pokazati lažne zobe ko bom napadena kaj???
naj si izmižljujem stvari , to ne morem , ampak sigurno vem da bo on uporabil vse orožje v tistem trenutku ko bo moral, celo rekel je da igra vlogo če je kakšen bližnji sorodnik alkoholik in posledično sem tudi jaz…mislim haloooo,
Nasveti kakršnikoli , potrebujem dobre in za njih razumne argumente ki mi morda pomagajo prepričati osebe tam da mi dajo polno skrbništvo .
Saj vem da je danes to zelo moderno ( deljeno skrbništvo ) toda ne morem sprejeti tega, kar ne pomeni da bi želela nagajati komurkoli pač če dva nista več za skupaj pač nista.

Vsem hvala za vaš čas ki ste si ga vzeli in prebrali tole , nasvet bom večno hvaležna.
Lep dan vsem

Kakšne argumente pa sploh lahko imaš proti deljenemu skrbništvu????

To pomeni, da vsak za otroka skrbita pol časa in pol finančno. Je to morda problem??? Dobila boš veliko prostega časa in ne boš rabila igrat cankarjanske matere, finančno boš na boljem, saj slovenske preživnine niti četrt stroškov za otroke ne pokrijejo, tko da? otrok pa bo imel očeta, ki pa se bo v primerjavi z večin očetov moral ukvarjati z njim vsak drugi teden, ga vozit v vrtec, na dejavnosti, pa se s šolo ukvarjat, pa kuhat, pa prat pa čistit…hehehehe moj ex sedaj končno počne vse tisto kar se je na sodiščih in csdjih lagal, da počne, hohohoho, za vsako rit raste palica! Pa čeprav mnogo od teh zadev seveda po moško preloži na sorodstvo ampak en del, mnogo večjhi kot kdajkoli prej, pa mu vseeno ostane, meni pa prosti čas in zelo zelo malo ukvarjanja z gospodinjstvom, juhuhuhuhu!

Zakaj bi te moral napadat, da dobi skupno skrbništvo? In zakaj se ti to ne zdi primerna ureditev?

Če imaš tehtne argumente proti temu, da bi vsak od vaju polovično skrbel za otroka, jih seveda predstavi. Navajaj gola dejstva in ohrani mirno kri.

Najbolj ga boš “razorožila”, če boš pristala na njegove zahteve, ker on tega najbrž ne pričakuje. Seveda pa upaj, da so njegove zahteve samo skupno skrbništvo, ki sploh ni tako slabo. Zdaj se ti mogoče zdi, da boš zmogla vse sama okrog otroka, ampak verjemi, da ni tako lahko in da ti bo pomoč še kako prišla prav. Skupno skrbništvo pomeni tudi formalno prenos bremen na oba starša, v čemer jaz sploh ne vidim nič slabega. Tako ti vsaj ne bo mogel nihče nikoli očitati, da si za kaj slabo poskrbela kot skrbnica, ker bo enako odgovornost nosil tudi tvoj ex.

Ne vem pa, kako je v takem primeru s preživnino. Kdo jo komu plačuje, če jo sploh, oziroma kako se navaja družinske dohodke pri vlogah za otr.dod., štipendijo… v primeru skupnega skrbništva? To zanima tudi mene, ker razmišljam, da bi sama vložila zahtevo za skupno skrbništvo, čeprav imam sedaj skrbništvo samo jaz. Ker mi ex ne plačuje preživnine, naj pa drugače poskrbi za otroka.

Mešaš jabolka in hruške.Vidva se razhajata kot partnerja,ostajata pa starša.
Kot so dejale že predhodnice: deljeno skrbništvo ni modna muha, pač pa stanje reale,ko vse več očetov želi tvorno sodelovat pri vseh procesih otrokovega odraščanja in razvoja.Če nimaš zadržkov (in argumentov) kot so droga, alkohol in nasilje, morda še kaka duševna bolezen, boš težko prepričala, da si oče ne zasluži biti oče svojemu/vajinemu otroku.Argument, da ima npr.drugo in da ti ne želiš ,da ta nova skrbi za tvojega otroka ni argument( to je seveda hipotetično).

najprej napiši razloge, zakaj deljeno skrbništvo ne bi šlo……potem bomo lahko lažje svetovali kako se obrni……..z deljenim skrbništvon načeloma ni nič narobe, dokler se z ex ne gledata ko pes pa mačka……..napiši kaj več……

Pa saj ne morem verjet, da tako zagovarjate to deljeno..
Le kako je to v praksi? Če sta oba zeeelo zrela in neprizadeta v ločitvi, bi morda šlo, drugače pa ne .
Dedec bo zajebaval na vse možne načine.
Ne bi jih naštevala, vendar jih je še več, kot pri enostarševstvu.
Jaz skoraj nikoli ne bi pristala na deljeno.
Razen, če bi dedec živel v sosednji ulici in imel poštimano glavo in po možnosti eno normalno vezo s kakimi tujimi otroki in babo jasno.
Vse ostalj je drek.

Mene pa zanima, ali deljeno skrbništvo prinaša tudi to, da je, recimo, en teden otrok pri enemu, drug teden pa pri drugemu staršu?

Ker če se sama postavim v vlogo, da se moram vsaki teden selit iz enega mesta na drugo in nosit vse šolske potrebščine, vse zadeve za interesne dejavnosti zraven…
Recimo samo primer. Otrok igra bobne, harfo ali klavir. Kako naj vadi, če ima inštrument pri enem staršu? Da se kupi vse duplo?
Ne vem, ne zdi se mi to ravno enostavno.

Samo na glas razmišljam. Podpiram dejstvo, da oba sodelujeta pri vzgoji, absolutno!

no takole….jaz se ne bi mogla iti deljeno skrbništvo, ker sem dala vse to podjebavanje bivšega skozi….nikjer pa ne piše, da se ga drugi ne morejo iti……..za konkreten primer pa je premalo podatkov, da bi se dalo soditi……..

Pozdravljena!

Pogovor na CSD vedno zadeva samo tisto, kar se predlaga. Če se npr. predlaga skupno skrbništvo, gre govora o tem, če gre o tem, pri kom bo otrok, pogovor teče o tem. Bolj se mi zdi, da pri vama ne gre samo za vprašanje skupnega skrbništva, ampak za vprašanje, česa te je resnično strah. Ali tega, da je manipulativen? Da te bo obstrelil z vsemi topovi? Tega, da v končni fazi morda ne »dobiš« otroka? Izigravanja partnerja?

Prav s tem strahom, ki veje iz tvojega pisma, te ima sedanji partner v šahu. Zakaj te je strah? Bolj ko te je strah, večjo moč ima partner in dokler temu ne narediš konec, toliko časa se boš lahko še in še dokazovala, da si dobra mama – vendar moraš to moč (da že sedaj veš, da si dobra mama) tudi sama pri sebi začutiti in s tem zaustaviti partnerjevo manipuliranje.

Izpostavila bi še ta stavek:

“Mogoče kakšen nasvet kako se tam obnašati in ali pokazati lažne zobe ko bom napadena kaj???
naj si izmižljujem stvari , to ne morem , ampak sigurno vem da bo on uporabil vse orožje v tistem trenutku ko bo moral, celo rekel je da igra vlogo če je kakšen bližnji sorodnik alkoholik in posledično sem tudi jaz…mislim haloooo, “

Vse to so grožnje, ki jih moraš vzeti resni in jih takoj ustaviti. Na CSD se ti ni potrebno prav nič zmišljevati, temveč nastopaj z dejstvi. Na to, ali so tvoji sorodniki alkoholiki in podobno, ti nimaš kaj dosti vpliva, imaš pa vpliv da takšno ustrahovanje tako proti sebi, kot proti otroku ustaviš.

Srečno!

Smešna si, res. Nekateri ne znate ločevat partnerstva od starševstva. Moški, ki je bil govno od partnerja (nič denarja, pomoči,popivanje, nič časa, slab ali premalo sexa, varanje ipd…) ima pa lahko svoje otroke rad ali pa vsaj ob ločitvi spozna kako zelo je zaj****al partnrstvo in bi želel v bodoče vsaj za otroke poskrbet. Sej vem, ni lih lahko, vendar moramo vedet, da mnogi moški pa le znajo kaj skuhat, it v trgovino, oprat in kaj pospravit, pa celo domov ob času pridet in peljat otroke kam, če jih me (ali pa njihove mame ali pa ljubice) ne servisiramo (no redki so pa to počeli tudi že prej v partnerstvu pa je tma prišla kakšna tretja oseba vmes ali pa kaj drugega, da ni špilalo), torej se znajo odgovorno obnašat. In le zakaj bi mogle me igrat cankarjanske matere, – si mogoče mazohistka? Poleg tega so preživnine podlo nizke in ne pokrivajo niti četrtine otroških potreb, moškim pa gre denar na bivšin račun tkooo zloooo težkoooo od denarnice, medtem ko na stikih mnogi otrokom kupujejo vse mogoče nepotrebnosti (da ne bom rekla,d a jim mame pravimo neumnosti) in zakaj vendar ne bi tega keša uporabili za preživljanje otrok, da ne bi bilo treba nam poleg časa investirat še vsega denarja v otroke. Dajmo jim torej možnost, da končno odrastejo in začno skrbet za svoje otroke. Poznam primere skupnega skrbništva celo tam kjer se starša sploh ne pogovarjata in sploh ne komunicirata (ker sta na smrt skregana). Pa funkcionira, otroci so se navadili na dva sistema in imajo oba starša, včasih morda celo dve družini. NIč jim ne manjka. Otroci najbolj trpijo v primerih konfliktov med staršema, pa če sta starša ali en od njiju depresiven, žalosten, izgoren, neodgovoren,….(se pravi bolj trpijo ob izgoreni cankarjanski depresivni zapuščeni materi kot pa zaradi tedenskih selitev :)))
Ali lahko prosim našteješ težave, ki jih pri enostarševstvu ni, ker me to res zelo zanima. (pa še to: dedec, ki zajebava ima očitno preveč časa in takšen, ki ga obremeniš s polovico skrbi za otroke, gospodinjstvo in polovične finance, tak pa počasi nima več časa, ker mora garat, in hehehehe, še za vse prevarane, tudi ljubice so nezadovoljne, ker ali morajo one garat ali pa tipčki nimajo časa in keša zanje, hehehehehe…potem pa ali dedec zvozi ali pa ga skrb za otroke povozi ampak po taki izkušnji je gotovo bolj krotek, me pa imamo vmes dovolj časa zase in za svojo zabavo, mar ne?)

Mačka 25 – res je, nobenemu otroku ni všeč, da gresta starša narazen, še posebej če se je navadil živet z obema in je živel v družini in enem domu. Otroke ločitev izjemno prizadane – mnogo bolj kot starše, ki v ločitvi pogosto vidimo rešitev naših problemov in izhod. Vendar je to fakt, otrok dobi nedvoumno dva ločena starša, ki stanujeta vsak v svojem domu (brala sem sicer, da v Ameriki nekateri starši delujejo v korist otrok tako, da otroke pustijo v hiši/domu in se tam starša imenjujeta v skrbi zanje, onadva pa si delita eno (izmenjaje tam stanuje tisti, ki ga ni v hiši :)) garsonjero ali pa vsak staujeta v svojem stanovanju, če jima finance to omogočajo). Oba starša sta dolžna skrbeti za otroka zato je pravično, da ne pade enemu le skrb (učenje, prehrana, higiena, ips), drugemu pa le zabava (stiki me dvikendi, izletki, počitnice, …). Pa tudi v primeru stikov se otrok seli za vikende k drugemu staršu, mar ne? Seljenje iz enega doma v drugega je neizogobno (po moji izkušnji pa niti ni preveč težavno, ena torba, pa je…), mogoči pa so tudi drugačni dogovori med staršema, če se seveda pogovarjata. V Ameriki pa otroci celo živijo pol leta pri enem pol pa pri drugem, če sta se preselila na različne konce države, ali pa se selijo mesčno ali dvomesečno, pa imajo vmes le tedenske stike (večerje) pri odsotnem stašu, ipd. Selitve so vsekakor neizogibne, pomembno je le, kako se to seljenje otrokom olajša – načini pa so individualni.

Se cisto strinjam z Argumenti in Reko.
Pa daj ne lasti si otroka, ves kako prav ti bo prislo deljeno skrbnistvo, OTROKU PA TUDI, vsem vam.
Edino ce je atek pedofil, ali ga bo bolj kot oce vzgajala psiho babica, ce atek pije ali se drogira, je kockar, ima prevec obvez – samo potem sploh ne vem kako lahko zahteva kaj taksnega.

Deljeno je super, moja sestra ga je imela, sicer ne tako strogo, otroci so sli kdaj so zeleli in so se z ocetom zmenli k njemu, oce jo je poklical in ji rekel da bosta jedla pri njem, spala sta pol pol, ona je lahko hodila okoli, na dopuste, ponoci ven, ni rabla kuhat in danes izgleda kot rozica, nic ni scagana, odebeljena, zafrustrirana, obremenjena…

Otroka sta oba isto na gimnazijah, z obema starsema se danes super odnos, locitve sploh nista jemala kot locitev, ker sta imela vsak dan prosto izbiro pri kom bosta – razen ko je bilo kaj resnega za solo sta bila pri mami, pogresanja enega starsa ni bilo nikoli. Je pa res, da so skup praznovali rojstne dneve in vcasih tudi Bozic, Silvestrovo po navadi pri ocetu ker je sestra hodla na partyje :))).
Deljeno skrbnistvo = deljene skrbi in obveznosti = vec fraj kot ne ;))))
Pa se otroke ne obremenjujes ali jim skodis.

Aja pa se to sem hotla rect: njun oce si ni zaradi taksne obremenitve nikoli ni mogel najt nove partnerke, ker je imel toliko obveznosti. Kje pa je moski sposoben bit dober oce, gospodinjec, dober v sluzbi, pa se skakat okoli ko je imel ravno kak prost popoldan oz. vecer? Seveda vsaka mu cast, njemu sta bila otroka vse, samo babnice pa to bezijo stran… One imajo raje taksne, ki ne dajo niti centa in otrok svojih sploh ne videvajo, da imajo tipi ves svoj prosti cas za njih, pa tudi vsak svoj cent za pijacke, vecerje…

“Deljeno je super, moja sestra ga je imela, sicer ne tako strogo, otroci so sli kdaj so zeleli in so se z ocetom zmenli k njemu, oce jo je poklical in ji rekel da bosta jedla pri njem, spala sta pol pol, ona je lahko hodila okoli, na dopuste, ponoci ven, ni rabla kuhat in danes izgleda kot rozica, nic ni scagana, odebeljena, zafrustrirana, obremenjena… “

Jaz sem sama z dvema, sedaj že krepko odraslima, pa nobenega deljenega skrbništva ni bilo (smo kar sami trije ostali), pa sem ravno tako hodila okoli, pa ven, nisem rabila kuhat 24/7, izgledam ne kot rožica, ampak kot cel vrt teh, o scaganosti, odebeljenosti, zafrustriranosti, obremenjenosti pa itak ni govora. Na dopust si nikdar nisem želela iti sama, komaj sem čakala, da so počitnice, da gremo za tistih 10 dni na morje, samo mi trije, to je bil vedno čas, ki sem ga res maksimalno posvetila njima (ja, celo kuhala sem jima takrat) in res ne vem, zakaj bi zato rabila deljeno skrbništvo…………:)

Ja seveda, saj si najlepsa, kot moj vrt si rozic si ja HA HA HA
Samohvala, cena mala ;)))

Ja seveda, saj si najlepsa, kot moj vrt si rozic si ja HA HA HA
Samohvala, cena mala ;)))[/quote]

Dzizus, da ne bo delovalo kot provokacija, lahko si ti lepa, lahko si najlepsa (dobro da se tako pocutis in vsaka ti cast), pa se imas dobro, lahko si hodila ven, ampak dosti ljudi nima otrok dovolj starih da so doma sami, ali varusk bilokaksne vrste, da lahko hodijo ven. Dosti ljudi dela do 18h in ce partner dela manj, imajo otroci od starsev vec.
Bistva napisanega pa nisi skuzila, ker ti je bilo pomembnejse, da se tu dokazujes, pohvalis samo sebe, svoj izgled in svojo kao nadpovprecno in superiorno vzgojo, zivljenje, poglede…

Napisala sem, da naj gleda na deljeno skrbnistvo kot na nekaj pozitivnega in to je point. Sicer pa, v casih ko si se ti locevala, se tega deljenega skrbnistva v Sloveniji nismo poznali, ane. Prav tako se je takrat delalo maksimalno do 15h, 16h. In ce takrat tega ni bilo, se ne pomeni da je slabo. Vcasih so bili v Sloveniji vrtci tudi maximalno do 16h, zdaj pa obstajajo ze taksni za dlje casa ;). Casi se spreminjajo. V razvitejsih in glede otrok postimanih drzavah je ta nacin skrbnistva ze dolgo uveljavljan in se je izkazal za najboljsega.
Zal pa mnogokrat deljeno skrbnistvo tudi ni mogoce, kjer pa je in kjer se da, se mi zdi nekaj najboljsega za vse vpletene, povdarek pa itak na otrocih.

In ja, najlepsa si, kar cvetis, daj se meni kaksno svojo sliko poslji, da te lahko tu hvalim ;))).

Če ti skupno starševstvo (deljeno skrbništvo) ne ustreza ne pristani nanj.
Skupno starševstvo pomeni da si vse stroške delita na pol, sicer prejema skrbnik preživnino.
Nihče pa te v to ne more prisiliti. Dejstvo je, da če se tekom ločitve dva ne razumeta, kako se bosta dogovarjala vse sproti. Morda čez čas.
Otroci pa se po treh letih naveličajo selitev in pretovarjanja šolskih potrebščin in športnih rekvizitov. In pri meni sami želijo čedalje pogosteje ostati doma, kljub temu da bi mi marsikdaj ustrezalo da so pri očetu. Pač moj prosti čas je šel ….
In če nisi v skupnem starševstvu to ne pomeni, da potem pa sam odločaš o vsem. Da oče izgubi svojo vlogo v celoti. O vseh pomembnih vprašanjih odločata starša skupaj, seveda ob upoštevanju otroka.

Deljeno skrbništvo je individualni dogovor,tu ne moreš postavit pravil in meril.
Gre dejansko za dokaz zrelosti staršev in sposobnost dogovarjanja, vse ostalo je posledica le-tega.

Kaj pa, če recimo otrok hodi na dejavnost ali v glasb. šolo v kraju B, kjer stanuje tudi neskrbnik, ki med drugim tudi prej konča s službo in bi lahko vsak dan šel po otroka, da mu ne bi bilo treba biti v šoli do 17. ure? A ne bi bilo v tem primeru bolje, da ga vsaj dvakrat na teden pride iskat neskrbnik, ga odpelje k sebi in nato na dejavnost, otrok prespi pri njem, zjutraj ga odpelje v šolo? Skupnega skrbništva si jaz ne predstavljam strogo en teden tu, en teden tam, ampak tako, da je čim laže za vse vpletene in da je otrok veliko z obema staršema, ne da ima enega samo vsak drugi vikend.

ena trobezlja ocankarjanstvu…
pa si ti normalna?
jaz sem uživala in še vedno uživam vsako sekundo bit z otrokom
če ne bi bilo kao dobro za otroka, kar se skoraj niti ne bi strinjala, bi najrajši videla, da dedca nikoli več ne vidim in neslišim in VSE DELAM SAMA

večina dedcev je nareč taka, da te je.. vsako sekundo, le če te more

in če je deljeno, te še bolj