Draga Karmen,

moj problemček je v tem da moj sinko (star 2 meseca) ponoči spi (hvala bogu) od 6-7 ur neprekinjeno, samo moj problem pa je da mi joški ”norijo”. Ker sem že imela mastitis, se bojim da se bo ponovno ponovil. Ko se zbudi sicer res da pije, vendar mi ne popije vsega…
Drugi problemček pa je da se je prej dojil na tri ure, sedaj pa tudi po štiri do pet ur ne zajoka ali vsaj pokaže kakšno željo po hrani. Če mu sama ponudim pije ravno malo in se mi zdi kot da ga dohranjujem. (Patronažna mi je rekla da ga ne smem dohranjevati).
Na teži lepo pridobiva, samo skrbi me zakaj kar na lepem taka sprememba, ker do sedaj smo se hecali kakšen požeruhček je…

Hvala za pomoč in lep pozdrav Maja

Draga Maja,
res je – vaš dojenček spi (kar si želi milijone mladih staršev), ampak tudi to ni v redu, kajne – saj imate težave z dojkami. Mnogo mamic, katerih otroci prespijo daljše obdobje opažajo podobno. Seveda, ko se laktacija v prvih tednih šele dobro vzpostavlja, imamo hitro manjke ali viške mleka in posledično lahko težave z zastojnimi vnetji in mastitisi. Če bo urnik vašega dojenčka stalen, se bodo dojke kmalu “privadile” na urnik ponudbe in pvopraševanja.. Seveda pa se sistem kaj hitro lahko podre (še posebej v času hitre rasti dojenčka) ko ima otrok povečane potrebe po hranjenju.

Pomembno je, da mleka dodatno ne iztiskate in ne praznite dojk še dodatno. Ker otrok lepo napreduje pri teži – “praznenje” dojk sploh ni potrebno. Svetujem vam tudi, da si preberete članek o mastitisih, na:

Zvečer, ko greste spat ročno iztisnite pod toplim tušem le toliko mleka, da vi začutite olajšanje, morda vam bo mleko z nežno masažo pod toplim tušem kar samo iztekalo.

Za boljšo predstavo – KAKO SE TVORI MATERINO MLEKO:

Mleko nastaja v mlečnih žlezah. Iz mlečnih žlez se mleko izloča v mlečne vode in razširjene mlečne sinuse (zbiralnike) tik pred bradavico. Ko dojenček molze areolo, se mleko sprosti skozi odprtine na bradavici.

Za tvorbo mleka sta potrebna hormona prolaktin in oksitocin. Ob pričetku dojenja se izloča najprej tako imenovano prednje mleko, mleko, ki se je nabralo v mlečnih vodih in mlečnih grozdih. Ko se začne izločati hormon oksitocin, pride do tako imenovanega izcejalnega refleksa, ki povzroči, da se mleko iztiska direktno iz mlečnih celic ali alveol. V njih pa se mleko tvori sproti – iz krvi! Ali povedano preprosteje: dojke niso rezervoarji za mleko, kjer naj bi se mleko moralo nateči. Mleko, ki ga čutimo v dojkah je prednje mleko, ki se je nabralo v mlečnih vodih. ko pride do izcejalnega refleksa se začne izločati zadnje mleko, ki se tvori sproti. Prav zato nikakor niso smiselni nasveti, kot: “med podoji mora biti najmanj tri ure časa, da se mleko v dojkah lahko nabere”. Ta izjava ne drži.

Znanstvene raziskave (Peter Hartmann, Australia, 1990) med doječimi ženami so dokazale, da je hitrost polnjenja mlečnih celic odvisna od stopnje izpraznjenosti dojke. Ta pojav se strokovno imenuje “autocrine” ali “lokalni nadzor”.

Če se mlečna celica (alveola) ne izprazni popolnoma, se novonastalo mleko premeša s preostalim mlekom v celici. Ko je mlečni vod poln, se sprožijo zaviralne snovi (encimi, maščobne kisline in drugi elementi), ki izločevalnim celicam pošljejo signal, ki upočasni tvorjenje mleka. Bolj kot je dojka izpraznjena, hitreje se bo napolnila.

Pri materah, kjer je laktacija že dobro vzpostavljena se povprečno tvori 11 do 58 ml mleka na eno uro, na eno dojko. Izpraznjene dojke “naredijo” mleko hitreje kakor polnejše. Če je mleko iz dojk spraznjeno redno in neprekinjeno, je tvorba mleka neprekinjena in polna.

Hartmannove raziskave so pokazale, da je mlečna zaloga močno odvisna od dojenčkovih potreb. Dojenčki tako zelo redko porabijo prav vse mleko, ki je na voljo v materinem telesu. Povprečno dojenčki v enem dnevu izpraznijo le 74% razpoložljivega mleka. Otrokovo sesanje tako enostavno sproti uravnava tvorbo mleka v krajših časovnih intervalih (24 ur).

Nekateri ta pojav imenujejo ” koncept 80:20″. 80% predstavlja običajno otrokovo porabo v vsakem dnevu. 20% mleka je ostanek mleka, tistega, ki ostane v materinih dojkah. Če otrok izprazni več kot 80%, se zaloga mleka POVEČA, da se razmerje vzdržuje. Če je izpraznjeno manj kot 80% mleka se proizvodnja ZMANJŠA. Ta koncept je zelo poenostavljena razlaga zelo kompleksnega procesa, bistveno je to, da se zaloga mleka ne zmanjka nenadoma (po domače “čez noč”), ampak je ta proces zelo počasen in postopen.

Prav tako je nesmiselno določati čas, koliko naj bi bil otrok pri prsih. Najprej moramo razlikovati pojma “biti pri prsih” in “dojiti se”. Otrok se bo dobro in pravilno dojil, če bo pravilno pristavljen in bo aktivno sesal. Poleg tega mnenje, da otrok dobi 90% mleka iz prve dojke v prvih 5 – 10 minutah ne velja za vse. Otroci so zelo različni in različno sesajo, poleg tega je izcejanje mleka pri materah različno. Nekateri se najedo že v 5 – 10 minutah pri eni dojki, drugi pa za to potrebujejo tudi celo uro in se morajo podojiti na obeh dojkah. Prilagodite se otroku in ga dojite, kadar in kolikor dolgo on želi.

Če vaš dojenček lepo napreduje pri razvoju in teži, če je med podoji zadovoljen in ne potrebuje drugih vrst tolažbe (dude, stekleničke, …), potem dohranjevanje res ni potrebno. Pomembno je tudi, da se zavedate, da dojenje ni samo hranjenje, zato se kakšen dan otroci dojijo več, kakšen dan manj.