Stvar je jasna in brez dvoma- mama je pijanka.

Oče beži od situacije in je obupal po vseh agonijah, grožnje z moje in sestrine strani ne zaležejo več. Njej je vseeno.
Bi pomagalo, če grem zdaj k naši družinski zdravnici in razkrijem stanje? Bo lahko ona kako pripomogla?

samo povejte, prosim kaj se naredi, ko vidiš, da lahko rečeš bobu bob.

hvala lepa

da ne moreš kaj dost nardit sama, vsaj dokler se mama sama ne zave situacije v kateri je, kar je pa pri ženskah izredno težko, ker še bolj tajijo alkoholizem kot moški, govorim pa iz lastnih izkušenj, tud osebna zdavnica nima kaj nardit, poleg tega dvomim da že sama ne ve tega, da mama pije, rešitev je v tem, da si mama prizna svojo težavo in jo z vašo podporo, predvsem moževo in otrk začne reševati..do takrat pa je vsako moledovanjem grožnje itd zaman..vse to je bilo videno pri nas doma

Alkoholizem je eno največje psihično in fizično uničevalno nasilje nad samim seboj in okolico, beri družino! Poznam kajti moj oče je pil in posledice smo čutili vsi , največ pa jaz tako fizično kot psihično, travme me spremljajo vse življenje. Zanimivo je to , da je moj oče vsa leta pil kot norec dokler ni nekega dne prišel od os. zdravnika in od naslednjega dne naprej ni več niti pomislil na alkohol. Vzrok? Zdravnik mu je dal ultimat, ali bo še naprej pil in ne bo preživel (močna rana na želodcu itd ) ali pa bo prenehal in živel naprej.
Zdaj je že upokojen, živi mirno z materjo, jaz pa s svojo družino. Razlika med nami je ta, da jaz še zmeraj nosim posledice njegovega alkoholizma in ne najdem notranjega miru, medtem ko on živi lepo mirno in brezbrižno. Stikov nimamo že več let.Jaz ne pijem alkohola (nikoli ga nisem)moj mož ga ne pije in pravtako ne najin sin.

To je moja zgodba na kratko. Posledice so nepopravljive, poskusite ukrepati vsaj zaradi nje same, kajti na vas je življenska “škoda” že narejena.

Poskusi pri osebni zdravnici in upaj, da je dobra zdravnica.
Mojemu očetu alkoholiku je na koncu dajala celo tablete za živce; revica ni sama opazila, da nonstop pije.

enako je pri meni. Nisem vidla več drugega in sem se obrnila na skupno zdravnico. In kaj je naredila? Poslala jo je k psihiatru. Mami je šla na pogovor in to je bilo to. Jst sm pa upala, da jo bojo vsaj tam obdržal in vsaj mal zbistril glavo. Se sliši grdo, ampak po tem, ko sem jo pijano videla ležati sredi manjšega mesta, ko se sama ni mogla pobrati, bi bilo to najbolje.

Dokler se sama ne odloči za zdravljenje, ne moreš nič. Prisilno jo obdržijo samo, če obstaja nevarnost samomora oz. je kaj takega celo poskusila. Povem iz lastnih izkušenj.