Pred dobrih pol leta sem pisala na forumu o nasilnem sosedu in njegovem hišnem kinu pa naj povzamem: pred dobrim letom so sosedje, ki živijo nad nami začeli preko hišnega kina poslušati muziko preglasno. Pravzaprav se muzika v celoti sploh ne sliši, sliši se samo bas in boben bas, ki vibrira in povzroča, da se pri nas v stanovanju dobesedno vse trese in vibrira. Najprej sem poskusila s pogovorom a sem dosegla prav nasprotno, muziko so namreč še pojačali. Meseca marca sem klicala na policijo saj sem do takrat že izvedela, da nihče nima pravice motiti miru in počitka drugega s svojimi akustičnimi napravami. Policija mi ni mogla in verjetno niti ni hotela pomagati saj je sosedov sin policaj po poklicu in je za tem znal tudi pokazati kakšno moč ima ko so policali ob enih zjutraj parodirali pred našim oknom. Še vedno sem iskala skupen dogovor, saj poslušajo muziko tudi po šest ali več ur dnevno, sploh v nedeljo in jih prosila če lahko utišajo bas med drugo in četrto uro, ker gredo otroci (2 in 3 leta stari) k počitku. In tudi takrat nismo našli kompromisa. Od takrat naprej dobesedno nabijajo muziko med drugo in četrto in zraven so začeli še korakat in topotat in v glavnem vsi po vrsti so dobili ti. slonjo hojo. Ker mi je vse skupaj zgledalo kot izvajanje psihičnega nasilja sem se obrnila na ostale sosede in naletela tako na gluhe kot slepe. Niti da bi prišli prisluhnit kako grozno je v takem živet in jasno mi je bilo kaj je mislil sosedov sin ko je grozil mojemu možu da bodo vsi proti nam in tako se je tudi zgodilo. Sosedje so nas začeli dobesedno sovražit mi pa smo dobesedno pobegnili iz lastnega doma. Celo poletje smo životari zunaj poskušali stanovanje prodati ali ga vsaj dati v najem, si iskali drugo stanovanje vendar ni bilo tako enostavno kot sem si predstavljala. Prisiljeni smo bili vrniti se v naše stanovanje. (stanovanje je zelo lušno in oddali bi ga takoj vendar mi nismo našli primernega doma). Od srede oktobra smo spet nazaj, v soseski ista stara zgodba še naprej, spremenilo se je samo to, da zdaj ob dveh popoldan, ko gredo otroci spat začne muziko nabijat še sosed, ki na naše stanovanje meji iz desne strani. V glavnem sploh nimam besed da bi opisala kaj vse sem doživela v tem času s strani soseda, njegove žene in ženine sestre od črne magije do flekov na perilu, ki se je sušilo zunaj, do mrtvih miši pred vrati na vratih pa vedno kakšen znak da so bili tukaj, v glavnem takih se spomnim samo iz kakšnih grozljivih filmov. Ker nisem razumela zakaj nikakor ne najdem skupne besede sem začela sumiti, da gre za ljudi brez vesti, da gre za ljudi, ki uživajo ko drugim povzročajo bolečino. Za soseda (po njegovem delovanju sodeč) predvidevam, da gre za sociopatijo medtem ko njegova žene pol leta hodi na psihohigieno pol leta pa v službo. Ona in njena sestra, ki pravtako s svojo družino živi v tej isti večstanovanjski hiši sta povzročile tak hudi mobbing v celem naselju, da sem bila šokirana nad ignoranco in nespoštovanjem ne samo v soseščini ampak tudi v bližnjih trgovinah in širši okolici. V jesenskem času so delali fasado na hiši. Nimam besed da bi opisala sovražne poglede in pripombe teh delavcev ko smo z otroki hodili mimo. Takrat pa me je malo zaskrbelo ne samo za svoje zdravje ampak tudi za svoje življenje. Delavci so bili tako sovražno nastrojeni do nas, v njihovih očeh in besedah je vrel bes.
Nisem imela pojma zakaj ne pokličem policije le ko sem zaštekala da me ustrahuje sem se dobesedno streznila. Na primer ob dveh še ni basa dve pa pet min. ko se otroci spravijo v posteljo začne bas bum bum bum en komad neprestano, ko se komad konča slišiš slonje korake do playerja spet isti komad bum bum bum in slonje korake nazaj na kauč in tako po dve ali več ur na dan vsaki dan. K sebi domov sem poklicala ljudi, prijatelje in muziko je takoj izklopili. Prijateljica je spila kavo in se vrnila domov. Takoj za njenim odhodom se je muzika spet začela bum bum bum. Še enkrat sem jo poklicala in ko se je pojavila na dvorišču je muzika spet utihnila. V glavnem ob takih bolanih ti zastane dih.
V petek drugega ob treh popoldan sem poklicala policijo in takoj so prišli. Kaj se je dogajalo pri sosedih ne vem ampak do danes petega je bil mir in tišina, če odpišem skakanje, topotanje, tolčenje po tleh in to od jutra do sutra kot se reče. Danes pa je spet začel, kot bi čakal da gredo otroci v posteljo in jovo na novo bum bum bum. Parkrat sem potolkla po štoku v opozorilo da je preglasno a mi je potopotal nazaj a muzike ni zmanjšal. Pozvonila sem mu. Najprej ni hotel odpret vrat a po vztrajnem zvonenju je le odprl vrata in mi govoril češ kaj te z mano je da on sploh ne posluša radia. Nisem se kačila na njegove besede samo prosila sem naj zmanjša bas drugače bom še enkrat poklicala policijo. Nazadnje mi je rekel naj se grem zdravit na psihijatrijo če me to tako moti. Muziko je sicer ugasnil a prepričana sem da ne bo dal miru kar tako.
Prepričanje izhaja iz suma da ima sosed hudo osebnostno motnjo, da je zelo negativen (v drugih izsiljuje, provocira negativna čustva in se z njimi hrani) in zelo nevaren (psihično in fizično nasilje).
Zanima me: kako najbolj pametno in varno ravnati naslednjič ko bo spet nabijal muziko in kako ali na kakšen način lahko nekoga ki je očitno nujno potreben pomoči spravit tja kjer ne bo mogel zganjati terorja nad drugimi. Zanima me tudi kje in na kakšen način lahko s partnerjem poiščeva pomoč sva namreč marsikaj pretrpela kot žrtvi sociopatov.

Hvala za pomoč.

Nisem se kačila na njegove besede samo prosila sem naj zmanjša bas drugače bom še enkrat poklicala policijo… Muziko je sicer ugasnil …

Tole se mi zdi ključno. Glede na opisane izkušnje je ta pristop obrodil sadove, zato bi bilo pametno tako nadaljevati. Brez parlamentiranja, samo vztrajanje pri svojem.
Iskreno povedano pa bi se jaz raje preselila drugam.

v našem bloku je bil MIR, dokler ni prišel nov itip v stanovanje nad nami. noč= dan in obratno. ponoči basi, glasba, pijančevanje, žuri, obiski.
to je bil sorodnik od lastnice, poznali so jo vsi ostali v bloku in razne ene ljube duše ni bilo nikogar, ki bi bi jim kaj rekla. začeli smo prijazno, s prošnjami. ampak to so drugačni ljudje in jim enostavno ne potegne.
jaz sem klicala to lastnico, prosila za mir, budala nora bi raje takoj klicala policijo (res smo bili potrpežljivi in smo čakali na čudež).

predlagam ti takole:
– vsak dan beleži kaj in kdaj je bilo
– posnami dogodke, snemaj sebe, nekaj govor in naj se v ozadju sliši ta ropot
– vztrajno kliči policijo (mi smo imeli “srečo” da so policaji res prišli potiho in ga zasačili pri dejanju, vedno smo klicali po 00:00 in povedali kdo smo, vedno povedali, da na lep način ni šlo). smo pa imeli problem, ker policije noben drug ni hotel klicat (potem hitro izpadeš težak TI – samo policija jih je slišala iz preddverja!)
– kličeš lahko na anonimno cifo ali pa na lokalno policijo (pri nas so enkrat prišli specialci, ki niso bili iz okoliša)
– posnami vse te “fleke”, miši ipd, na kamero in vse komentiraj
– pri tebi vidim en problem: zelo si čuistveno vpeta v zgodbo, zelo dogloveziš- ko boš v stiku s policijo (pri nas so prišli tudi nenapovedano na dnevni pogovor), moraš pokazat treznost, da si kratka, jedrnata, samo bistvo povej, ne smeš izpast komplikator (po mojem to nisi, si pač na robu z živci), policaj ne ve kdo si ti, zato so nevtralni
– zanimivo bi bilo delavce vprašat, zakaj te grdo gledajo, nesla bi jim kavo, kekse, morda je še kaj v ozadju in bi izvedela
– lahko tudi pošlješ mejl policiji z vprašanjem, da več ne veš kako bi rešila zadevo

pri nas se je zadeva umirila, ker je tip šel drugam. hvala bogu. umiril se je, ko je plačal 3 položnice in čeprav je bila policija na obisku pri njem…. ne moreš verjet. spali smo s čepki – ker nikoli nisi vedel, kdaj bo sred noči začel noret.
pomagal je tudi pogovor s sosedi, tako previdno “a vi tega poznate, ja kdo pa je, a ma nočno službo”. pač toliko, da če jih policija vpraša, so potem rekli, da njih ne moti hrup, da pa smo se jim potožili. sem pa potem vsem tem povedala, da bi bilo lepo, če bi blok skupaj stopil, saj drugič so lahko na vrsti oni.

želim ti, da dobro rešiš problem, po možnosti s selitvijo!

Pozdravljeni obe
in hvala za napisano, nisem hotela dolgoveziti, le nekako povzeti kaj se mi je dogajalo v preteklem letu. Vsekakor sem še vedno čustveno vpletena ker še vedno globoko v sebi ne morem dojeti kako je kaj takega mogoče med soljudmi pa čeprav mi je na razumski ravni jasno kdo ali kaj sociopati so in kako delujejo. To kar so v resnici počeli sem lahko zaupala samo parim ljudem in to takšnim, ki se ukvarjajo z energijami in posebej z negativnimi energijami. le ti so mi lahko pomagali, da sem zaščitila naš dom otroke, partnerja in sebe. Samo tisti, ki so imeli že opravka z takšnimi zadevami so prepoznali kaj se mi dogaja in mi pomagali, drugi mi niso verjeli, so mi govorili da pretiravam, da sem preveč čustveno vpeta v zgodbo, celo da sem ‘nora’ . Danes sem močnejša in trdnejša kot pred letom dni ali kadarkoli prej in ne bojim se več izivov današnjega časa.