nasilje
Nisem prepričana, če mislite to, ampak v Kazenskem zakoniku je po novem kaznivo dejanje nasilništva ne le to, če nekdo zganja nasilje v javnosti, ampak tudi v družini. Zagrožena kazen je zapor do dveh let.
Še vedno pa je “odstranitev” take osebe iz stanovanja seveda možna le v okviru kazenskega postopka; se pravi zaprtje v pripor (če so podani pogoji zanj) in kasneje v primeru obsodilne sodbe v zapor.
Lp,
Katarina
Zakon o policiji
39a. člen
Če je podan utemeljen sum, da je oseba storila prekršek z
elementi nasilja ali je bila zalotena pri takem prekršku in
obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno
varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem
razmerju v smislu določb 230. člena kazenskega zakonika (Uradni
list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek in 23/99), vključno z
izvenzakonskim partnerjem, kar policisti ugotovijo zlasti na
podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki
jih policisti neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka,
zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov centra za socialno
delo, smejo policisti odrediti prepoved približevanja določenemu
kraju oziroma osebi (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), ki je
kršitelj namerno ne sme prekoračiti. Kot kraj se določi kraj,
kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali
se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju
oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po
komunikacijskih sredstvih, na kar se kršitelja posebej opozori.
Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi odredi
policist tako, da kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, na
kraju izreče ustno odredbo, naknadno pa v roku, ki ne sme biti
daljši od 6 ur, vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Pisna
odredba mora vsebovati podatke o kršitelju, zoper katerega je
ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne
podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče),
odrejeni ukrep (ukrep zajema tudi določitev razdalje od kraja
oziroma osebe, v katerem se oseba ne sme gibati, to razdaljo
policist določi v razponu od najmanj petdeset do največ dvesto
metrov), opis ogrožanja (način, obseg, trajanje), utemeljitev
razlogov za odrejeni ukrep (prejšnja ukrepanja policije,
trajajoče ali prejšnje grdo ravnanje in podobno) in navedbo, v
kateri se ga poduči, da bo odredba po uradni dolžnosti
posredovana v sodno presojo. Policist pozove kršitelja, da mu
pove naslov, kjer mu bo možno vročiti pisno odredbo. V primeru,
da se kršitelja ne najde na posredovanem naslovu oziroma naslova
noče povedati, se vročitev opravi tako, da se odločba pritrdi na
oglasno desko pristojne policijske postaje, na kar se kršitelja
posebej opozori.
Kršitelj, ki mu je izrečen ukrep prepovedi približevanja, mora
kraj oziroma območje prepovedi takoj zapustiti, policistu pa
izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z
oškodovancem. Ob neupoštevanju odredbe mora kršitelja nemudoma
odstraniti policist. O izrečenem ukrepu policija takoj obvesti
krajevno pristojni center za socialno delo, ki mora oškodovanca
seznaniti z organizacijami, ki so mu na voljo za materialno in
nematerialno pomoč in mu na njegovo željo omogočiti stik s
takšno organizacijo.
Policija z odredbo iz drugega odstavka tega člena, izreče
prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi za 48 ur
in jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega
sodišča, ki lahko ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju
oziroma osebi potrdi, spremeni ali razveljavi. Preiskovalni
sodnik mora odločiti o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od
24 ur. V primeru potrditve ukrepa prepovedi približevanja
določenemu kraju oziroma osebi, lahko preiskovalni sodnik ukrep
izreče za čas do 10 dni, pri čemer mora upoštevati začetek
veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija. Zoper odločbo
preiskovalnega sodnika je v 3 dneh dovoljena pritožba na
izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi
odločiti v 3 dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik
poskuša vročiti odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval
policiji, če pa mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se
vročitev opravi s tem, da se odločba pritrdi na oglasno desko
okrajnega sodišča. Pritožba zoper odločbo preiskovalnega sodnika
ne zadrži izvršitve. Določbe o vročanju s strani preiskovalnega
sodnika, veljajo tudi za vročitev odločbe izvenobravnavnega
senata.
Postopek za izvedbo ukrepa prepovedi približevanja predpiše
minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, in
ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve.
Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja določenemu kraju
oziroma osebi izvaja policija, ki kršitelja, ki je zaloten na
območju prepovedi približevanja, takoj odstrani s tega območja.
Če kršitelj s kršitvijo prepovedi približevanja ne preneha, se
ga privede v takojšen postopek pristojnemu sodišču za prekrške.
Kršitelj, ki ne upošteva odredbe o prepovedi približevanja
določenemu kraju oziroma osebi, oziroma v času odrejenega ukrepa
nadleguje žrtev po komunikacijskih sredstvih, se kaznuje za
prekršek z globo najmanj 100.000 tolarjev.
39b. člen
Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj
nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku 10 dni, za katere je bil
izrečen ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma
osebi, lahko oškodovanec 3 dni pred iztekom ukrepa, predlaga
preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa iz prejšnjega člena do
60 dni. Če so podani zakonski pogoji, preiskovalni sodnik do
izteka roka za odrejen ukrep v trajanju 10 dni, izda odločbo, s
katero podaljša ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju
oziroma osebi. Zoper to odločbo je v 3 dneh dovoljena pritožba
na izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi
odločiti v 3 dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik
poskuša vročiti odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval
policiji, če pa mu na tem naslovu ni mogoče vročiti, se vročitev
opravi s tem, da se odločba pritrdi na oglasno desko okrajnega
sodišča.