Naš deček se še ne NASMEHNE
Pozdravljeni,
Vljudno vas prosim za podatek do katerega tedna naj bi se otrok nasmehnil, oziroma odgovoril na pogovarjanje z nasmehom? Mislim, da se temu reče sociološki razvoj. Tudi glasov O in A še ne spušča. Čez dober teden imva ponovno kontrolo v posvetovalnici. Kaj pa če tudi do takrat ne bo nasmeha? Kakšni so nadaljni ukrepi, preiskave? Sluh in vid sta ok.
Naš fantek je v šestem tednu (39 dni), večinoma joka in se zvija, tudi v spanju joka – ima krče in dimeljsko kilo, ki sva jo z očijem v enem dnevu tudi že dvakrat masirala in spravljala nazaj (bila je trda bunkica in je močno jokal).Drugače je pa večinoma voda v kili in ga masiram pri vsakem masiranju. Dobila sem napotnico za splošno kirurgijo. Pediatrinja mi je rekla, da je problem anestezija in ne sama operacija. Smo iz majhnega kraja in bi rada, da bi dečka operirali tam, kjer imajo več izkušenj s tako majhnimi otroki. Kje v Ljubljani to operirajo? Mi lahko mogoče svetujete kakšno kontaktno osebo?
Kako naj dečku pomagamo k nasmehu in da ne bi jokal v spanju?
Veliko se pogovarjam z njim in mu pojem pesmice.
Vnaprej hvala za vaš odgovor!!
Spoštovana Lidac,
naj vas ne skrbi preveč. Otrok bo dosegel svoj razvoj. Enkrat vas bo gledal v oči in naenkrat bost videli najlepši brezzobi nasmeh na svetu in mamica se bo razjokala, to je tako močno doživetje.
Kar pa se tiče časa, ob katerem se otroci nasmehnejo: med 4. in 8. tednom. Torej, imate še čas.
Tudi za O in A je prezgodaj, morda pa se kako drugače oglaša, renči, gruli, ampak do 3. meseca ima tudi za to še čas.
Dimeljsko kilo v Ljubljanai operirajo trebušni kirurgi, specializirani za otroke. Naročite se na ambulantni pregled na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo v KC Ljubljana za abdominalnega kirurga (kirurginjo, pravzaprav), ki je odlična.
Za nočni počitek vam lahko svetujem samo eno metodo, o kateri so zelo različna mnena tako za kot tudi proti in ki se lahko potem vleče daleč v otroštvo, vsaj do šole: vzemite ga k sebi, dajte ga na dojko, poskrbite, da ne more pasti ali se kako drugače poškodovati in uživajte. Če zaspita oba, nič hudega. Meni se tudi slučajno ni moglo zgoditi, da bi spala tako, da bi otročka poškodovala, čeprav sem slišala, da se je tudi to že zgodilo.
lp
Tanč
Dober večer, Mandy,
to je pa težko vprašanje. Nekateri otroci se tako navadijo spati v toplem zavetju, da se zelo težko privadijo svoji posteljici. Morda bi poskusili nekje med 4. in 5. mesecem, ko trebušni krči niso več tako moteči in tudi nočno dojenje se počasi zmanjša.
Žal pa je pri mojih tako, da sem morala s sinom hoditi spat (in se pogovarjat in se hecat in žgečkat, ob tem pa tudi marsikatero pametno povedati) do 11. leta. Najmlajša pa pri skoraj 5. letih kar sama pride, tako med 2. in 3. uro zjutraj. Je sploh ne slišim, samo zjutraj vidim eno glavico zraven. Nimam pametnega nasveta. Po drugi strani pa je to tudi pameten nasvet, kajti tudi na ta način se otroci čutijo sprejete, ljubljene, varne.
lp
Tanč
Hvala Jasna in Nadja!
Mandy, vi kar uživajte, saj še prehitro zrastejo, vam povem.
lp
Tanč
Naj še jaz dodam moje iskušnje. Imam da prečudovita otroka stara 13 in 9 let pa tako drugačna po karakterju kot da nista iz istega gnezda, kot da nista brata. Starejši je že pri dveh letih spal sam v postelji, mlajši pa se še vedno rad pride “pocrkljat” k nam. Včasih si zaželi spati kar celo noč ali pa tudi več noči pri naju. Se pa je zgodilo, da smo vsi štirje spali kar nekaj dni na eni postelji, ker se je tudi starejši odločil za spanje na zakonski postelji. Pa kaj smo hoteli. Stisnili smo se skupaj in uživali. Seveda bolj otroci kot midva, saj sva spala na robovih postelj, onadva pa sta imela dovolj prostora. To so za nas najlepši trenutki. Veliko se crkljamo, pogovarjamo, saj mislim, da to otrokom veliko pomeni, vsaj sedaj v odraščajoči dobi, seveda paše posebej pri tebi ko imaš majhnega, ki rabi še toliko več topline, dotikov, stiskov, saj se teko počuti ljubljenega. Ne se obremenjevat s tem kdaj dat otroka spat v svojo posteljo ali sobo. Odločaj se po svoje, po instinktu, ko bosta oba oz. vsi trije pripravljeni da spite ločeno boste to tudi uredili. Tako kot je rekla Tanč, eni prej drugi kasneje. Pa še nekaj glede nasmeha. Ne glej preveč v knjige, ne poslušaj preveč prijateljic o tem kdaj so se otroci nasmehnili, kdaj se je pri njih kaj zgodilo, saj boš tako le žalostna. Tvoj otrok ima tvoj ritem in ko se ti bo prvič nasmejal, prvič rekel tisto čudežno besedo MAMA pa naj bo to pri enem ali pri dveh letih bo to zate najlepši trenutek, vedi, vtisnil se ti bo v spomin za vse večne čase, saj bo to tvoj otrok in to bo namenil tebi in tvojemu partnerju.
Lep pozdrav in veliko veselja s tvojim sončkom Maja