Pozdravljeni! Ali so naslednje značilnosti mogoče znak omenjene motnje?
S partnerjem sva stara 30 let, živiva skupaj. Najin začetek zveze sem doživljala, kot pravljico, kot, da sem našla tisto kar sem iskala. Bil je pozoren, ljubeč, nežen, razumen, govoril je o najini prihodnosti, rad je preživljal čas z mano. Sama prihajam iz urejene družine, on ne. Na zunaj uspešen, materialno dobro preskrbljen, ljudje ga imajo radi, dober retorik, izredno inteligenten, prijeten človek z veliko prijatelji.Veliko mu pomenijo materialne stvari, dober avto, lepa hiša, urejenost; včasih si kupi kakšno novo stvar samo zato, da se počuti boljše. Če pomislim nazaj, prva stvar, ki me je zmotila je bilo pretirano hvalisanje samega sebe, kako je on najboljši, kako je jak(ko je npr. uredil kakšno stvar, ki ni kazala ravno obetavnega zaključka).No hvalili so ga tudi družinski člani za vsako najmanjšo stvar, ki jo je naredil. Pozabila sem omeniti, da je edinec. Naj še omenim, da mi je tudi njegova mama rekla, da je izredno egoističen človek. Sama tega niti nisem opazila, do sedaj, ko imam več časa. V preteklih letih je bilo več dogodkov,kot so npr. seljenje, urejanje doma, njegovega poslovnega prostora,itd. Za vse kar me je prosil sem naredila, svoje interese, družbano življenje puščala ob strani, saj sem mislila da stvari urejava zase, najino prihodnost a sedaj vidim, da sem urejala zanj- on nikoli, vedno je našel čas za druženje, vedno je govoril, kot da je vse postoril sam npr. sem pobarval kuhinjo( v resnici sem jo jaz ali oba). Takorekoč zdi se mi, da si za vse jemlje zaslugo.
Včasih se mi zdi, da manipulira z mano, kadarkoli najdem kakšno stvar, ki me moti, ali zanima, vedno zadeve argumentira tako, da so logične, da me pomiri. In potem se vprašam, kako zlomka v vseh teh letih ni bilo enga problema, ki ga ne bi tako lepo obrazložil in sebe naredil lepega, tečna sem pa bila vedno jaz. Naj še omenim, da imam velikokrat občutek kot, da bom znorela zaradi stvari, ki jih slišim, vidim, npr. imam občutek da ima morda drugo, vendar vedno trdi da ne, ampak me poskuša narediti noro, mi govori da sem bolna…namesto da bi se lepo pogovorila, da bi npr. razumel zakaj se tako počutim.
Ne vem zakaj, ampak se mi zdi, da imam zaradi njega slabo samozavest, kot da mi pije energijo, pa ga imam rada. Vedno najde nekaj kar ne štima pri meni, narekuje mi kako naj npr kaj skuham, kaj naj si oblečem, kako naj spucam, včasih sesam pa mi iz rok vzame sesalec, ker naj ne bi pravilno sesala?? Naj povem, da sama skrbim za gospodinjstvo in me kdaj tako razvrednoti, še posebno tedaj, ko mu nočem narediti prigrizka ob 11.30 zvečer, čes da ne poskrbim za njega(kosilo ima vsak dan).
Ne smem ga vprašati kje je bil, vse kar izvem iz njega je da ima opravke, načeloma ga ne smem nič vprašati, ker sem baje potem vsiljiva in vdiram v zasebnost. Jaz sem njemu dolžna povedati kje sem, s kom sem, kdaj pridem, kar se mi ne zdi nič drastičnega, pač povem saj sva v zvezi. Naj povem še, da ima zelo odprt in morda tudi izpirjen pogled na sex, nekoč mi je omenil, da naj bi bil nifoman. Občutek imam, kot da bi mi nenehno nekaj skrival, kot da ne vem vsega, kot da ga v bistvu ne poznam, kot da me ne bi pustil k sebi, kot bi imel dve osebnosti. Verjetno to izhaja iz njegovih dvomljivih odgovorov, ki si kdaj pa kdaj nasprotujejo, nikoli ne da konkretnega odgovora, vedno me pušča v nekih oblakih. Ko ga kaj vprašam ali pa skušam nadaljevati pogovor, spremeni temo(seveda ker se noče pogovarjati o tem) ali preprosto molči in spremeni pozornost na kakšen drug objekt. Večkrat je tudi prekinil odnos s prijatelji, ker so mu ti očitali, da je do njih prijazen oz da jih kontaktira, ko nekaj hoče od njih. Tak občutek imam tudi jaz, da sem dobra takrat, ko nekaj od mene rabi, ker ve da se name lahko zanese. Obratnega občutka jaz nimam. Z žaljivkami me ne zbada, zna pa hoditi po meni z besedami, kako me je on vsega naučil, da znam zdaj kuhat, da ima veliko zaslug da sem takšna kakršna sem, da bi bila v nasprotnem primeru še vedno zelena breskvica, sedaj pa vsaj zorim(naj omenim, da sem končala fakulteto, da nisem imela nikoli v življenju občutka, da sem nesamozavestna, da me bi bilo česa strah, da se ne bi znala obnašati v družbi).
Več stvari je, ki bi jih lahko še napisala, pa se bojim da bi kdo prepoznal. Nazadnje mi je rekel, da sem njegova najstarejša stvar v življenju! Pred kratkim sem izgubila službo, kakšne posebne podpore z njegove stvari ne vidim, bojda se ne trudim, nič ne delam vsak dan, naj se kam premaknem….kot da se že sama ne počutim majnvredno. Skupaj sva 5 let.

Narciskasiska, jaz bi težko ocenila če ima tvoj že motnjo, vsekakor ima veliko narcisizma v sebi, to so te stvari ki te motijo. Z leti pa si ga s svojim prilagajanjem njemu navadila, da lahko vse to počne (npr. nisi vztrajala, da ti pove kje je, da želiš vedeti). Če boš sedaj začela postavljati meje bo verjetno vojna v hiši, ampak bolje pozno kot nikoli.

Vprašanje ni toliko ali je on narcis ( čeprav kaže te znake, je pa definitivno hud egoist in egocentrik). Bolj pomembno je, zakaj ti dopuščaš, da ravna s teboj, tako kot ravna.

Res je, da se v odnosih s takšnimi ljudmi počasi kuhaš, tako da niti ne opaziš, kdaj si globoko v nezdravem odnosu, ker si ti zdi že normalen ( zgodba z žabo, ki jo daš v mrzlo vodo in počasi segrevaš , ker se privadi notri ostane do smrti, če pa bi jo dali v vrelo vodo bi takoj odskočila).

Napiši na list papirja zgolj dejstva. Na eno stran, kaj ti nudi in na drugo stran, kako se dejansko obnaša do tebe (ne da pri tem opravičevala njega ali sebe) in nato razmisli. Kaj bi rekla nekomu, ki bi ti opisoval takšen odnos? Kaj bi mu svetovala? Zakaj ti je samoumevno npr. da te on povsem nadzoruje, on pa ti ne odgovori niti na najbolj normalna vprašanja? Kaj bi sploh še ostalo od odnosa, če se ti ne bi povsem prilagajala in izgubljala sebe in svoj osebni prostor? Koliko je v tem odnosu sploh njega in koliko tebe? Kaj bi se zgodilo, če ne boš zadovoljevala njegovih potreb? Takšni ljudje lahko partnerja v hipu zavržejo, četudi imajo dolgo skupno zgodovino? Si res želiš še naprej tako živeti? Kaj bo, ko bo prišel otrok? Si želiš takšnega očeta svojih otrok? Narcisi in egoisti pogosto dobesedno tekmujejo s svojimi otroci in po vsej verjetnosti bo tudi otrok pristal v podobni vlogi, kot jo imaš sama ali pa povsem obratno, bo Zlat otrok, ki ga bo prilepil nase in iz njega naredil svojo kopijo?

Imaš 30 let in dovolj časa, da si ustvariš družino kakršno potrebuješ in v kateri se boš počutila ok. Zato je vredno, da se v to zakoplješ, odkriješ svojo vlogo, želje, potrebe in poskusiš vzpostaviti bolj zdrav odnos, če pa ne bo šlo si raje poišči nekoga, s katerim ne boš izgubljala energijo in bila njegova čustvena sužnja temveč boš skupaj z njim ustvarila nekaj lepega. Dlje ko čakaš, težje se je s tem soočiti, četudi že sedaj ni lahko.

Veliko sreče ti želim!

GittaAna

Zelo dobro si opisala pravega narcisa, s kakršnim sem tudi jaz živela in doživljala natanko take stvari in občutke kot ti. Tudi ljubice ima, o tem ni dvoma. Če boš malo raziskala, boš ugotovila, da je to res. Noben moški pa tega ne bo priznal, naj bo narcis ali ne. Moj narcis je imel pred menoj in za menoj in seveda vzporedno, mnoge zveze z ženskami, a ni uspel oz. hotel nobene trajno obdržati. Verjetno si prebrala tudi druge poste tukaj, kjer so te motnje osebnosti na široko opisane. Z narcisi je nemogoče ustvariti dobro in trajno zvezo. No, tudi gre, če mu ne težiš,kod hodi in kaj dela. Dobro si opisala, da ti nikoli ne daje konkretnih odgovorov in je vse videti v oblakih. Tudi meni se je občasno že mešalo, saj nisva mogla priti skozi z najbolj običajnimi temami. Npr. nekoč se je zaletel v vozilo pred seboj, a je rekel, da se je voznik tega vozila z neznanega razloga ustavil sredi ceste. Kriv ni bil nič , čeprav je dobil kazen in kazenske točke. Takih zadev je bilo cel kup. Na dolgi rok tako prodajanje megle ne gre, vsaj meni ni šlo.

Tega ne želiš prebrati, ampak slabše in slabše bo. Bolj in bolj boš razvrednotena. Vse manj boš verjela sebi in globlje boš v izkrivljeni realnosti, ki jo ustvarja tvoj narcis.

V vsem, kar čutiš / te moti / te skrbi / se ti zdi čudno, imaš prav. Ni mu mar zate, izkorišča te, prilagaja pravila samemu sebi, ima druge ženske, laže, … težko si je to priznati, preboleti in si opravičiti, da si se pustil zaplesti v kaj takega.

Če boš ostala, te bo do konca izsesal in te ob priliki odvrgel kot staro krpo.

Zaslužiš pa si mnogo več. Nekoga, ki si mu pomembna. Nekoga, ki bo vlagal v odnos in vajino prihodnost. Nekoga, ki ne bo žaljiv, ampak ljubeč. Nekoga, na katerega se lahko zaneseš in mu verjameš. Nekoga, ki ti bo stal ob strani. Ki bo užival v tvoji družbi. Ki te bo cenil in ti to tudi pokazal.

Vse to zamujaš, če ostajaš z narcisom.

Situacija je precej podobna moji, tudi sama sem pred časom izgubila zaposlitev in sem v nori zvezi že več kot 20 let. Zelo pozno sicer, ampak pred kratkim sem se dokončno odločila da zaključim to norijo. Na začetku je bilo vse pravljično, on se je neprestano trudil in izkazoval pozornost, celo moji starši so do pred kratkim kar naprej ponavljali, da tako popolnega partnerja pa res težko najdeš. On prijazen, na odgovornem in dobro plačanem položaju, priljubljen in vse naj… Skupaj sva si ustvarila dom in veliko let ni bilo najmanjšega suma, da bi lahko šlo kaj narobe. Po dolgih letih sem enkrat slučajno videla da stalno nekaj skriva in odkrila, da si z neko žensko izmenjujeta ljubeča sporočila. Takrat je prvič počilo, totalno se mu je odtrgalo, norel in razbijal je, tudi udaril, ko sem se odločila oditi, na kolenih je moledoval da si vse skupaj samo domišljam in da je vse v najlepšem redu. Nora baba, si lahko zdaj rečem, ko razčiščujem preteklost in si priznam, da sem ga takrat imela preveč rada, da bi zvezo končala. Ko se enkrat pojavi dvom in nezaupanje, je zveza že precej majava, tako da sem se tudi sama začela počasi ohlajati. Kasneje sem izgubila zaposlitev in po določenem času se je vse popolnoma obrnilo. Postal je pravi psihopat, žalil me je, izzival in poniževal, norel je ker mi ni bilo do seksa, ker naj bi mu to samo po sebi pripadalo, pristala sem celo pri psihiatru, nisem videla več izhoda. Prepričana sem, da se je napajal iz mojega strahu in pri tem neizmerno užival, prepričana sem da se je zelo trudil da si kaj naredim. Človek ki ga sploh nisem poznala, popolnoma druga oseba, kot da se nisva nikoli poznala. Ampak samo med štirimi stenami, okolica je njega imela za žrtev, ker je vedno mene prikazoval kot zmaja. Užival je v trpinčenju in nek dan izjavil, da se je ohladil in da se je zaljubil v drugo in da se je odločil, da kar prodava hišo, za katero sem garala dolga leta. Takrat me je to popolnoma podrlo, pristala sem na AD in pomirjevalih, on je spal sladke sanje, sama pa sem prejokala cele noči. Odločitev je padla, ne grem se več in zadeva še vedno ni končana, vendar sem trdno odločena da na vsak način končam to agonijo.
Hvala vam za ta forum, ki mi je odprl oči v najtežjih trenutkih. Lep pozdrav.

Ljudje na položajih bodo težko ljubeči, ker imajo preveč dela s tem, da so nad drugimi 😉

berem te vaše forum in poskušam ugotoviti in opredeliti svoje stališče in odnose
nevem kako naj svojih 5 let življenja opišem, v vseh teh prispevkih najdem sebe in tudi svojega partnerja- ampak kateri od naju ima potem moteno osebnost?

-začetki polni ljubezni in občutka zbližanja
-ugotovitev da vara ( da ima prijateljico od prej)
– iz jeze se razkrila najino vezo ( kar mi pogosto očita da sem ga spravila od nje vstran)
-preselil se je k meni in vlagal v mojo hišo, pri čemer ni pokazal nobenega veselja. nikoli ni bilo nič dovolj hitro dovolj dobro. jaz itak nisem delala nič ( po njegovi presoji ) čeprav sem še kopalnico kitala in štrihala sama
-ker je finančno dobro situiran je vedno vse plačeval ( želel sam- kar mi sedaj vedno sponaša tudi dopuste)
-sedaj ko je vse končano in priredim in povabim goste mi ne dovoli da delam hrano ki sem si jo zamislila ampak kar vsili svoje plane ( na koncu seveda govori o tem kako je kuhal in kaj je dal v hrano- čeprav ga v večini sploh zraven ni bilo)
– ne prenese da me nekaj veseli, ne sprejema mojih prijateljic, moje službe ( ker hodim občasno v soboto delat kar ni plačano). včeraj je moj brat govoril da ima 40dnevni post od mesa in alkohola, takoj ko sva bila sama je začel pametovati kako bi to moj brat lahko vse jedel samo več gibati bi se moral in na dolgo in široko razglabljal nasprotovanju takšnemu postu ( moj partner se imam za športnika, dvakrat je bil na namiznem tenisu pa ga je že roka bolela da je to opustil, ko se nisva poznala je hodil tečt..sedaj še ga nisem videla niti opazila zanimanja za tek- govori pa ogromno o gibanju, kupil si je drago kolo in vso opremo- na kolesu je bil v enem letu 2x.
– ko se gre za koga drugega je najbolj pameten in vse ve ( hodim k psihologu in partner mi govori da mi moj posiholog govori to kar hočem sama slišati zato ker ga plačam)
– odkrila sem da si moj partner dopisuje in da se vidva z svojo bivšo s katero je bil 19 let s katero sta ime katastofalno vezo ( on trdi da nimata nič da pa nič ni tako narobe če se obačasno slišita, ker ne razumem takšnih odnosov me obtožuje da je z mano nekaj narobe in da sem bolana)
– po tem odkritju smo šli -ker ga je bivša prosila da jo naj pelje ker je nima kdo drug – za dva dni v nemčijo na nek seminar ( tam je moj partner bil do mene kot da me ni, ni me upal prijeti za roko niti dati poljuba, ko smo šli od kosila je hite za njo k avtu da ji je slekel plašč in ga dal v prtjažnik mene pa pustil 10 m pozadi- kasneje se je izgovarjal da to zato ker mu je bilo nerodna saj je z njo bil 19 let)
– še vedno ga bivša kliče ko kaj rabi ( nasvet, prevoz, storitev- k njej je redno hodil par let tudi na masažo z hrbtenico)
– z vsemi ženskami je osladno prijazen, mene pa doma žali takoj ko mu nekaj ni po volji, kritizira mojo zunanjost ( ker so mu všeč suhice jaz pa nisem)
-imel je vsaj 10 propaldnih vez ( po že navedeni bivši) vse ženske je varal z nobeno ni živel ( kar je imel za opravičilo češ do so bile samo prijateljice in ne prave partnerice ker ne živi z njimi)
-pred drugimi idealen partner ( ljubeč pozoren – razen ko sva skregana takrat pa iz principa osvaja druge in se jim dobrika)
-pred moji starši me vedno ponižuje in ima pikre pripombe
sedaj pa še o meni
– vse zgoraj našteto sem seveda izvedela iz njegovega telefona- ker sam nikoli nič ne omeni
– ne morem se zadržati da ne bi preverila njegovega e-maila ali telefona (poznam ga in že na obrazu vidim ko nekaj ne štima ker mi sam nič ne razloži in ne pove ne morem biti brez odgovorov zato tako dolgo brskam da pridem stvari do dna)
– ne verjamem mu da z njo nima nič
– ne verjamem mu da mi je zvest, veliko prijateljic je v njegovem življenju ( tudi takih ki mu ob dveh zjutraj napišejo pogrešam te- ampak njegova razlaga je da človek lahko pogreša tudi samo prijatelja, pogovor,…)
– ko kaj najdem ga obtožujem, ne znam se ve pogovarjati z njim ker sem na koncu vse jaz kriva
– ne zaupam mu ko mi reče da v soboto gre delat, vedno dvomim in sem na koncu z živci ko pride domov prav čakam priložnost da mu preverim telefon ( kateri je seveda njegova privatna stvar in si ne bi smela jemati te pravice- ko mu povem da sem pregledala telefon seveda znori in me obtožuje da sem bolana)
– nanj odreagiram zelo sovražno
– ne razumem teh prijateljevanj…zame to ni normalno in hočem da s tem zaključi

saj bi še več ampak se že prav bojim samo sebe. zakaj sem tako nerazumevajoča do človeka ki ga imam rada.

Tvoja osnovna težava se mi ne zdi v tem, da si tako nerazumuvajoča, temveč ravno obrantno. Dopuščaš stvari, ki so povsem nesprejmljive. Največje vprašanje zate je, zakaj ti ostajaš v odnosu, ki je povsem očitno nezdrav.

Če bi ti prijateljica rekla, da je skupaj z moškim, ki blefira in laže, jo ponižuje, daje v nič, ima močnejšo čustveno vez z bivšo kot pa z njo..itd. kaj bi ji rekla? Če bi na primer sedaj jaz prišla k tebi in te začela poniževati, bi me verjetno poslala nekam in vsa jezna odvihrala stran. Zakaj takšne stvari sprejemaš pri njemu?

Kadar pogledaš stvari iz distance je lažje uvideti, kot če si sam padel v takšno čustveno godljo. Štejejo dejanja in ne besede in dejanja tvojega dragega kažejo na to, da mu nisi partnerka v pravem pomenu besede, temveč si mu zgolj objekt, na katerem lahko izživlja svoje nepreimene in nezdrave vedenjske vzorce, z ljubeznijo pa to nima prav nič opraviti. Človek, kot ga opisuješ resničnega partnerstva in ljubezni tako ali tako ni zmožen. Zakaj torej ostajaš z njim? Kaj je tisto, kar te vleče k njemu? Zakaj dopuščaš da tako ravna s teboj? Kaj bi se zgodilo, če bi se razjezila in postavila meje ( kar bi bilo zdravo)? Kaj bi se zgodilo, če bi odšla iz tega ondnosa?

Morda bi bilo dobro, če bi si prebrala čim več knjig ali literature o soodvisnosti . Ta pojem je sicer nastal za partnerje alkoholikov, vnedar so lahko povsem isti principi kadar si v nezdravi zvezi z nekom z osebnostno motnjo. Na tem forumu je že kar nekaj predlogov, prvi knjigi , ki mi prideta na misel sta Zaljubljeni v sanje ( Rozman) in Nič več soodvisen (Melodi Beatie).

Rrešitev ni v tem, da ga nadziraš, niti da se še bolj prepričaš v to, kar je že sedaj jasno, da ravna s teboj izjemno grdo in da te v resnici nima rad, ampak te zgolj potrebuje, da lahko zadovoljuje svoje potrebe, temveč da se usmeriš vase in v to, kaj se dogaja v tebi in zakaj to dopuščaš.Ko boš odkrila to bodo rešitve prišle same od sebe.

GittaAna

narciskasiska
poznani so mi vsi tvoji občutki.

vse kar je napisano v tvojem postu od občutka manj vrednosti, svojenju zaslug, zatiranju čustev in večnem oblaku ( nejasnost na vsakem koraku in nikoli ne veš pri čem si).
Moj partner je občutljiv na svoje telefon in mi vedno govori da je to njegova privat stva in nimam nobene pravice gledati po njem. ampak zakaj pa je meni za moj telefon tako vseeno..pa ga lahko pogleda čisto vsak tudi tujcu bi ga upala pokazati (ne pa da bi partnerju to onemogočala in branila)…
.MOJA PRIVAT STVAR- če je partnerstvo potem je to tudi stvar partnerja in skupna privat stvar sploh če se dogajajo svinjarije ki vplivajo na odnos…..razmišljam napačno!!!

GittaAna – hvala .

..ponoči ko ne spim se sama sebe to vprašam miljon krat. Moj partner je od mene starejši 16 let in je že leto čez 50. nimava otrok – jaz imam hčreko od prej skupaj živiva niti 2 leti pri meni ni prijavljen niti nikoli ni govoril o kakšni poroki, družini (rezen ko sva se skregala mi je pod nos metal da si je on hotel pri meni dom ustvariti, ali pa da sem mu jaz voljo do otroka pobrala zato ker se me boji ker sem na grd način razkrila najino vezo in vse njegove avanture) itd. vse kar naju drži skupaj je v bistvu…..( imam ga rada) ampak to ne gre..

včeraj sem mu jasno postavila meje, da v takem odnosu ne želim več biti.
jasno sem mu povedala tudi da če se bo začel truditi in če mu najina veza še kaj pomeni da pričakujem da bo svojo bivšo skenclal iz življenja za vedno……(-seveda sem danes zjutraj spet doživela očitek- da bo mene vedno vsaka ženska motila kateri bo rekel dober dan. in spet ista pesem: da če ga bivša občasno pokliče da to ni nič takega in da sem jaz obremenjena s tem ne on- da je on z njo že davno zaključil ampak da če se občasno pač slišita to ni nič takega)

NOP NEBO ŠLO…..DOVOLJ IMAM …HOČEM VSTRAN

če prav razumem, je on pri tebi. Naj torej spoka kufre in gre.
Ti pa zamenjaj ključavnico. Nič skupnega nimata, še veš ne, kakšno srečo imaš.

ja sem mu spakirala kufre…ampak noče iti dokler ga ne izplačam..50000 € mu moram dati in to enem znesku.

glede na kredite ki jih imam je znesek nemogoče dobiti…vse banke so me že zavrnile.

ampak bom spakirala jaz in šla živet k staršem dokler se ne izseli iz hiše.

zanj sem jaz bolan človek ..ker ne razumem prijateljevanj z ženskami in istočasno njegovega čudaškega obnašanja do mene.
res je imam vedno bolj občutek manjvrednosti, tudi vedno bolj sem občutljiva, nesamozavestna ( čeprav sem v službi zelo uspešna, družabna, sproščena in delavna.. pred njih sem hišo renovirala sama sicer počasi vsako leto nekja ampak je šlo- to seveda sedaj ni nič vredno. ker po njegovem jaz do konc življenja (z po njegovem ničvrednim) kuhanjem in čiščenje ( to je nič ) ne bom toliko naredila kot je on ti dve leti….itd
doma se sploh kaj dosti ne pogovarjama, ko pride iz službe ( ker ponavadi dela cel dan) se najreje vleže na kavč in gleda tv…skomentira če kaj ni ok ali če bi kaj moralo biti narejeno. malo pošinfa ljudi če mu kdo ne odgovarja in se ne obnaša po njegovih pričakovanjih ..in to je to
nežnost in poljube daje pred drugimi, sicer ima lepo navado da se zvečer vedno stisne k meni v postelji kot da rabi bližino

vem da sem iluzionist. rada bi imela lepo in dobro vezo. človeka s katerim bi se lahko ob pogovoru tudi smejala in se imela fajn.
po drugi strani pa sem zelo težek človek, hitro postanem ljubosumna zamerljiva prav tako pa prehitro poved vse kar me moti pred tem ne pomislim in ne taktiziram da bi izpadlo lepo in razumevajoče in ga s tem še dodatno prizadanem na kar pa odreagira tako da me obtožuje da sem bolana, da si bom težko novega partnerja našla s takim karatkerjem itd….

Pa ko vse to berem, ne morem verjeti, na kaj vse pristajate ženske….
Noče iti? Hoče denar?
A kaj pa ti hočeš, je pa pri vsem skupaj v tvoji lastni bajti nepomembno?
Stvar je več kot enostavna in za vse, kar sta si zamislila, obstajajo postopki
in rešitve. Hiša je tvoja? Torej prvič, ko gre ven, zamenjaš ključavnico, kufre mu
postaviš pred vrata in to je to. Naj te toži, za karkoli že on smatra, da te lahko,
saj odvetniki ga bodo kmalu postavili na realna tla.
Denar hoče? In ti kar letaš po bankah kako bi ga dobila? Daš še meni malo?
Jaz bi manj – ene 3000€ bo dovolj ta hip. Malo se hecam, ampak glej, če on
smatra, da si mu dolžna denar, naj gre do odvetnika. V dveh letih pa res ni mogel
vložiti v tvojo bajto za 50 000? Ali pač? Ali je to samo njegova “ocena”, koliko si mu
dolžna? Da te ima še naprej v šahu? Imeti mora namreč račune – ima račune za 50 000?
Kot rečeno, naj gre do odvetnika, pa mu bo ta povedal (oziroma vama obema) ali si
mu kaj dolžna in koliko.
Do takrat pa – bajta je tvoja, če ga nočeš notri, mora ven. Brez pregovarjanja, nehaj se
pogajati z njim direktno, naj to zmedo urejajo odvetniki.

Da ne bi slučajno kam šla iz lastne hiše….pa kaj ti je?
Vrzi ga ven, hiša je tvoja, če ga nočeš notri, ga ni paragrafa, da bi ga morala
obdržati. Če on smatra, da si mu laj dolžna, naj te toži, ampak prej mora spokati.

če poznam koga, ki je malo večji in močnejši, naj mu razloži postopek izselitve….

skelanepr,

hvala za nasvete. imaš prav
ampak jaz nisem tak človek. počutila bi se krivo, kot da sem ga izkoristila. vem da je moje počutje zanj bila zadnja briga in bi imela vso pravico tako odreagirati ampak ne zmorem tega-na tak način ne.
še vedno upam da se bo dalo na lepši način to tudi urediti.
prebrala sem vse članke na tem forumu in res so mi pomagali vzpostaviti notranji mir. ne čutim več bolećine niti prizadetosti.
tudi jaz nisem bila dober človek v najinem odnosu
vem pa da ta veza nima prihodnosti, oba imava motnje in skupaj v tem ne zmoreva živeti.

tako da veselo prihodnosti naproti. vsem ki se pa še mučite vam želim čim več notranje sreče in miru.

da še razložim glede denarja.
ja je vložil 50000, jih je ker smo totalno vse renovirali on podov do stropov in tudi jaz sem jih vložila toliko.
gradnjo sem zavirala cel čas – se ne opravičujem – govorila sem da imamo čas in ne rabimo vsega naenkrat ampak moje mnenje ni nič veljalo, je kar poklical svoje prijatelje ( ki jih ima veliko in so sami podjetniki) da so prišli in naredili ( brez da bi prej kaj skupa planirala)

tukaj sem kriva jaz ker mu nisem rekla STOP in ga omejila zato se čutim dolžno mu ta denar tudi povrniti

Živjo.
Na žalost sem tudi jaz ena izmed tistih, ki ima partnerja z NOM. Sva zaenkrat še poročena, a od pred kratkim na mojo željo/vztrajanje, ne živiva pod isto streho, saj je postalo nevzdržno. Zanima me, kakšne imate kaj izkušnje s psihoanalitično terapijo za osebe z NOM? Se taka oseba dejansko lahko kdaj spremeni,s pomočjo psihiatra?

Po mojih izkušnjah (drugi bodo dodali svoje) je vse skupaj zapravljanje časa, denarja, živcev in še česa. Ni nobenega haska, nobenih rezultatov, nič od nič. Oni so tako zelo drugačni, razmišljajo in čustvujejo (če sploh) povsem drugače od nas. Tako malo laično rečeno, da “so narobe zvezani”.
In ne verjamem, da se sploh kateri odloči za psihoterapijo, ker z NJIMI NI NIKOLI NIČ NAROBE. Narobe je z vsemi ostalimi in, če bi se jim ves svet bolj prilagodil, bi bili tudi oni drugačni. Tako je njihovo razmišljanje in sveto prepričanje.
Če se ti ljubi, si preberi zgodbe na tem forumu, kakšno strokovno literaturo, knjigo Čustveni vampirji, Mejna osebnostna motnja za telebane, Ne stopajte več po prstih, pa še kaj bi se našlo na tujih forumih … dobila boš dober uvid, kdo in kaj so oz. s kom ali čim imaš opravka (če to sprašuješ zase).
Lp EM