lepo pozdravljeni, gospod doktor!
imam tri in pol leta staro hčerko Maxi in ima namišljenega prijatelja.Poimenovala ga je Piči in jo spremlja vsepovsod.Večkrat na dan se spomni nanj in z njim govori, ga dvigne, okrega, skopa, mu poje pesmice…naju z možem že resnično malce skrbi, ker to traja že lep čas.Ker ne veva kako na to reagirati, jo k temu ne spodbujava, zavedava pa se da ima dobro razvito domišljijo, in seveda sva na to ponosna, strah pa naju je da se tega ne bo navadila in ne bo znala več brez Pičija…Jaz sem med tem časom zanosila in 25.05.02 imam rok in Maxi bo dobila bratca, mislite da bo to kaj spremenilo stvar?Dojenčka se res zelo veseli!Ampak Piči se je pojavil prej preden da je zvedela za bratca….tako da moja nosečnost ne more biti posledica tega pojava…
lp, mamica Nataša

Spoštovana Nataša,

otroci v tej starosti imajo zelo bujno domišljijo, ki je zanje fiziološka, medtem ko bi enako vedenje pri odraslem že pomenilo bolezen. Sklepam, da je pri vaši hčerki potreba po družbi izrazita in je tako dejanske družbe začasno nadomestil namišljeni prijatelj. Opozarjam vas le na nujno potrebo, da boste ob prihodu novega družinskega člana, posvečali hčerki enako, če ne za krajši celo večjo pozornost kot doslej, vključite jo v pomoč pri negi dojenčka (odnašanje plenic, pripravljanje posteljice, obuvanje copatkov) skratka tista opravila, ki jih glede na strost zmore, pri tem pa ji povdarjeno omenjajte svojo hvaležnost in pohvalo. O Pičiju v pogovoru z njo ne izgubljajte besed, saj menim, da bo sčasoma izginil (ne v nekaj dneh).

Nataša, otroci ne lažejo, pa tudi domišljije nimajo. So pa veliko subtilnejši od nas, zato je “ne glej postrani”, ampak jo vzemi resno. Naj ti pokaže prijatelja če lahko, ga nariše, opiše, ga kaj vpraša… nimaš kaj zgubiti, če je ljubezen prisotna