Živjo!

Stara sem 15let in hodim v 1.letnik gimnazije. Problem v bistvu ni moj, gre se za mojo sošolko in zelo dobro prijateljico, za katero me resnično skrbi. Nič novega ni, da smo najstniki radi žalostni, depresivni, potrti zaradi brezveznih in nepomembnih stvari. Jaz sem tako obdobje že preživela in mislim da me je to malo minlo. Hudo mi je ko gledam sošolko, ki je vsak dan neizmerno žalostna. Vzrok zato je recimo da je predebela (to seveda sploh in resnično ni res), da je grda (resnično simpatična punca je), da še ni mela fanta in da je nihče ne mara. Res je da še ni mela nikoli fanta, niti ni bil nikdar kdo v njo zaljubljen. Ne vem zakaj, ker je drugače simpatična punca. Pa dobro, tako najstniško tarnanje sem navajena poslušat in prenesem. Problemi so se začeli kasneje.

Punca je nekje slišala, da se eni režejo da spravijo depresijo iz sebe. Po pričakovanjih je probala in se ji dopade. Od oktobra dalje ma konstantno spraskane roke od komolca do zapestja. Z iglo si praska črte v roko, včasih dokaj globoko, včasih večkrat po isti črti. Na njenih rokah so ble vzporedne praske, pas teh prask je bil dolg tud po 10cm. Približno tak to zgleda: IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII če si predstavljam da je to njena roka in črte na njej. Meni je grozno gledat, ko vidim da se uničuje. Pa prašam kaj je to, odgovor: “Včeraj sem bla depresivna pa sem se mal zrezala” Sam to je skoz, nikol ni da nebi mela teh prask. Zdaj z toplimi meseci in kratkimi rokavi je vso stvar preselila na noge, da se ne vidi. Grozno mi je gledat super punco kak se zgublja v tej debilni depresiji. Kak ji lahk pomagam?

Že od začetka jo poskušam pripravit do tega da bi bla optimist, da bi bla srečna brez razloga, da bi se mela lepo pač. Včasih mi to tud uspe, takrat jo mam za tisto uro najrajš, potem pa spet pride žalost, krtak v sekundi in brez razloga postane potrta. V tej depresiji piše pesmi, dobre pesmi in včasih riše. Ko jo prosim naj bo malo manj depresivna pa dobim odgovor, da je ona rada depresivna, ker samo takrat lahko ustvarja. Jaz je ne razumem. Vem da se samo pretvarja, kdo pa je rad slabe volje? Kdo je rad potrt? Ne morem tega več.. Sem po naravi optimist in dobrovolen, vsak dan srečen človek. Help me..
Odgovore mi prosim pošljite na email. Hvala!

Špela

Spoštovana Špela,

samopoškodbe različnih oblik so lahko znanilci tako aktualne stiske, kot siceršnje osebnostne motenosti. Če gre za prvo, bo pomoč lahko uspešna in takojšnja, če bo obiskala psihiatra, če pa gre za drugo, bo pot do kvalitetnejšega razpoloženja bistveno počasnejša in napornejša, vendar bo diagnozo postavil le psihiater, ki se bo z vašo prijateljico osebno pogovoril. Največ, kar lahko v trenutni situaciji napraviti zanjo je, da jo pospremite k strokovnjaku.