Najlepši kraj
Hmm, izbira je težka.
Kar nekaj lokacij na ameriškem zahodu (Grand Canyon, Monument Valley, Golden Country, Red Canyon) in ja, nekaj časa bi prav gotovo živela tam. Občutek prostornosti je neverjeten in neprimerljiv s čimerkoli v Evropi, razen morda tistega dela Romunije, kjer je živel Drakula 🙂
Isla de las mujeres v Mehiki, ob Cancunu. Sanjski, rajski otok, malih dimenzij, enostavno življenje. Če izvzamemo tornade 🙁
Na Tajskem bi se počutila popolnoma doma, pa še morje imam rada… Tako da verjetno bi (bom) šla kar tja.
Sicer pa Skye na Škotskem je kot v pravljici… če te ne moti vlaga 🙂 Neverjetno očarljivo.
Ker si tam doma ali bi ti bil tak tudi sicer?[/quote]
Oboje.
Poglej nanj na drug način. Poglej nanj od daleč, izven ujetosti na neke geodetske koordinate, izven meja. nato od še dlje…, nato z roba vesolja. Gre za kraj, kjer sem doma, za majhen planet, ki se mu reče Zemlja. Poglej na ta čudoviti kraj na takle način;
http://www.youtube.com/watch?v=_IVqMXPFYwI
Je lahko kje še lepše? Morda je, morda tudi ni…
http://otiss.wordpress.com/7a-je-nase-vesloje-le-eno-izmed-mnogih/
Ne glede na vse, zame bo ostal to najlepši kraj.
Nekatere stvari se povedo lepše na tale način;
http://www.youtube.com/watch?v=PMcm5vCnHqE
http://www.youtube.com/watch?v=XqDCu29pqDU
http://www.mojvideo.com/video-tu-sem-doma/e3d37cd46f8808c47712
http://www.mojvideo.com/video-ansambel-zupan-tu-sem-doma/8731e31cbb7a881f28bb
http://www.mojvideo.com/video-tu-je-moj-dom-tu-sem-doma/86af9833517ffdceff30
Toliko krajev, polnih življenja, ki se ga da videti tudi tako:
Zame eden lepših krajev:
http://mw2.google.com/mw-panoramio/photos/medium/71164119.jpg
MOJ ROJSTNI KRAJ
Nekje na Dolenjskem so kraji,
kjer dosti je trnja in dosti rož,
a zemlja je žena, ki že s smehljaji
vžge srca najtrdnejših mož.
Tam pesmi so pisana polja,
verzi samotne ozke poti
in trdna, nezmagana volja
kot ritem povsod valovi.
Tam žita, do prsi visoka,
vsako poletje šume
in vsaka dlan je topla, široka,
kot so široki in dobri ljudje.
Tam gre življenje od leta do leta
vedno isti zaključeni krog,
dokler v grob ne pospremijo kmeta
vaščani in zemlja in bog.
A smrt nič ne menja ne zbriše:
polje ostane in delo in kruh
in po starem beljene nizke hiše
in v hišah po starem življenju duh.
Iste prastare podobe na steni
in večno enake skrbi;
življenje, ki tre se in peni
in zvon, ki le tole doni:
Nekje na Dolenjskem so kraji,
hiša, vinograd, košček polja …
Tam so meseci sami maji,
tam sem nekoč bil doma.
(Pavček)