Nadležni sosedje
Kot večina ljudi v mestu, tudi sam živim z družino v večstanovanjskem bloku. Večino stanovalcev “najeda” nadležen sosed, brez manir. Naj podam nekaj primerov. V kletnem prostoru imamo lastniška parkirna mesta in garaže. Večkrat se zgodi, da po njegovih besedah pride domov samo za nekaj minut in takrat pač parkira na prvem prostem parkinem mestu (seveda ne njegovem). Če v tem primeru pridem domov, sledijo telefonski klici, čakanje na umik avtomobila in očitanje kaj se le razburjamo saj je itak parkiral le par minut…..Pri hiši imajo tudi skuter. Parkirajo ga tako, da drugi lastniki ne morejo normalno izvoziti iz garaž, spet klicanje po telefonu in njegova razlaga, da kaj nas vse moti tisti skuter, da pač nekje mora parkirati. Vsako spomlad ima generalno čiščenje balkona…..to je posebna zgodba. Vzame cev, za katero domnevam, da je priključena na vodovodno napeljavo in vehementno brizga po balkonu. Vsa voda in svinjarija z njegove terase seveda teče po objektu in na terase in atrij spodnjih sosedov… spet, zanj je to povsem normalno. Ropot in njegovo dretje je še najmanj moteč element.
Ker drugače nisem konflikta oseba in imam precej visok tolerančni prag preden nekoga “stisnem” na trdo, me zanima, kako bi bil najbolj učinkovit način normalizacije stanja. Pogovor z upravnikom smo že imeli (neuspešno), klic na policijo glede parkiranja na sosedovih parkirnih prostorih ne zaleže, saj gre za privat lastnino, lahko gremo v tožbo kar nam trenutno še ne diši…bojim se le, da mi bo enkrat “počil film”, mu razbijem zobe in potem jaz plačujem šolanje njegovim nevzgojenim mulcem. Vsak nasvet dobrodošel:)
Spoštovani,
sobivanje v večjih naseljih zna biti včasih kar izziv. Tudi v vašem primeru, kot opisujete, je očitno tako.
Pa če začnem na začetku, stari rek pravi “sto ljudi sto čudi”, kar pomeni, da smo ljudje zelo različni med seboj, in medtem ko večina sostanovalcev spoštuje tako svoje kot tudi pravice drugih, se nekateri včasih ne zmenijo za druge in ne sprejemajo, da njihove pravice segajo le do tja, kjer se pravice drugega začnejo. Za skladno sobivanje je potreben osnoven civilizacijski nivo spoštovanja vseh sostanovalcev in dogovorjenih pravil obnašanja. Ljudje, ki svoje potrebe in želje absolutno postavijo pred vse drugo, si sebično prisvojijo več pravic in nimajo dosti (ali celo nič) posluha za potrebe drugih so mnogokrat obenem zaradi prepričanja o svoji večvrednosti tudi težko pogovorljivi. Pogostost “težkih ljudi” je po grobi oceni najmanj 3 na 100. Se pravi, skoraj zagotovo v vsakem večjem bloku, naselju…
Kako živeti v takem okolju? Vsekakor vam toplo odsvetujem, da “vzamete pravico v svoje pesti”, ker kot pravite, se posledic dobro zavedate in bi bile te močno v vašo škodo. Najbolje je, da jim pokažete, da jih kot osebe spoštujete, hkrati pa od njih nežno zahtevate, naj se začnejo vesti drugače.
Morda poskusiti ponovno s civiliziranim pogovorom članov hišnega sveta s to osebo in pisnimi opozorili? Stalna opozorila, pogost pritisk z večih strani na spoštljiv način lahko pripravijo osebo do tega, da postopno spremeni svoje obnašanje.
Omenili ste, da ste se večkrat poskusili pogovoriti s tem sosedom. Kakšen pa je bil rezultat dosedanjih pogovorov in opozoril?
Druga opcija je prav ta, ki jo omenjate – tožba (to je civiliziran način reševanja sporov) hišnega sveta zoper osebo.
Morda še naslednja opcija, da v kolikor oseba ne pozvroča materialne škode situacijo pač sprejmete takšno kakršna je, zelo verjetno se bo v prihodnosti kaj spremenilo (morda se odseli, priseli, kake druge spremembe v okolju, …) pa vam niti ne bo potrebno ukrepati.
Včasih, ko oseba od katere želimo spremembo obnašanja na opozorila reagira impulzivno, nesramno, arogantno, tudi agresivno ali zastrašujoče, lahko bi rekli psihopatsko, se nekateri celo odločijo in izberejo najmanj priljubljeno opcijo, to je da oni sami zamenjajo okolje, a kot rečeno, nam to ne zagotavlja, da v novem okolju ne bomo ponovno srečali osebe, ki se bo obnašala na podoben sebičen in nespoštljiv način.
Zapisala sem nekaj svojih razmišljanj in idej glede na vaš dopis. Upam, da vam bo kaj pomagalo in boste uspeli rešiti konflikt na najbolj konstruktiven način s čim manj zapleti, morda pa za začetek pogovor znotraj vašega hišnega sveta.
Vse dobro vam želim,
Mirjana
Mimogrede mu obutaš avto, potrgaš stran brisalce, odlomiš stranska ogledala. Ko te cvpraša če si to storil ti, mu z zaprepaščeno faco rečeš, “pa kter psihić bi kej tazga naredil?” Nas takrat sploh ni bilo doma. Če nimate slučajno kamer, pa tut takrat se da narest marsikaj.
Voli ne razumejo dialoga, vol zastopi samo batine.
