Imam torej prijateljico, s katero sva v določenem obdobju preždeli skupaj kar veliko časa. Ena drugi sva zaupali svoje težave in jih vsaj s pogovorom omilili. Motilo me je, ker nima urejenega osebnega življenja, saj se mi je poleg nje večkrat zdelo, da sem tudi sama del tega, kar nikakor ne bi hotela biti. Tudi o tem je večkrat tekla beseda in verjela sem ji, da ima resne namene priplezati na zeleno vejo in življenju dati prave vrednote. Zdaj vidim, ne le da ji to ne gre, povsem je zadovoljna s svojim plitkim življenjem. Ker sama nisem takšna me to moti. Kar naprej navezuje nove stike s sebi podobnimi kar jo vleče še bolj na dno. Skratka, ne želim si več imeti takšne prijateljice, a le kaj naj naredim? Ne iščem je in ne kličem, a ona me vedno najde. Imam kup izgovorov – predvsem opravičenih, a ona se pojavi takoj naslednji trenutek ko imam malo več časa. Za zdaj mi še uspeva, da ne hodi k meni na dom, a ker se bom kmalu preselila bližje njej, si lahko obetam njene obiske, s katerih se nikamor ne skida. Ni mi všeč njen način in stil življenja in ne bi je želela več imeti v svojem življenju. Vendar, kako naj to naredim? Nočem pa biti groba ali nesramna.

Imate kakšen predlog?

odkrit pogovor

Bodi otkrita do sebe, vprašaj se kaj bi ti hotela ne glede na posledice. Ko boš v svoji notranjosti dobila odgovor ,upaj se ga sprejet.Ni pošteno imeti dveh meril, ena za sebe druga za prijatelje. Ni nič narobe če čutiš da je vajino prijateljstvo izhlapelo,narobe je to da nisi otkrita.Vse kar se začne enkrat se konča in da mesto novim relacijam.Zato je otkrit pogovor edino kar bo končalo ali preoblikovalo vajin odnos. Nevem če si se kdaj vprašala kako se ona počuti in če je videz ki ga kaže navzven resničen. Mogoče tvoja prijateljica rabi pomoč. Vse to boš zvedela ob kavici ali čaju in otkritem pogovoru.
Mogoče bo takav način tudi tebi otkril kakšen si človek.
Obema veliko sreče.

Recimo, da imam podobno prijateljico oz. kolegico. Poznava se že od malega, sicer nikoli nisva ne vem kaj doživljale skupaj, ker je ona starejša. Ampak zdaj, ko sem tudi jaz dovolj stara, da se lahko pogovarjava na enakem nivoju, pa sem ugotovila, da ne zna govoriti druga kot o svojih težavah in kako je ona boga. En čas sem jo še poslušala, ji svetovala, sva hodili na kavice, v kino in na sprehode, ampak hej…. nonstop ena in istih štorij pa ja ne moreš poslušati! Najhuje pa je, da prav nič ne naredi, da bi bilo boljše. S tipom se samo kregata, pa je še kr z njim…. bedno!
Zdaj je nič kaj ne kličem, ona pa je tudi hvala bogu precej zaposlena, da ne gnjavi.
Pa sem full rada šla z njo na kavo itd., ampak enostavno… pač ni mi za poslušat tistih bedarij.

aneja, izogibaj se je dokler bo možno, izmišljuj si izgovore v nedogled, pa bo morda skapirala, zakaj se gre. če ne, pa ji odkrito povej, da ti njena družba ne ugaja…pa tudi povej zakaj ne. morda pa ona rabi, da ji nekdo odpre oči.

Vsak ima v življenju možnost izbire. Svobode. Zakaj se ljudje bolj obremenjujemo z drugimi, kot sami s seboj, mi ne bo nikoli jasno. Zakaj premnogi želijo na vso moč spreminjati druge, namesto, da bi spremenili sebe, tudi ne vem. Tratenje energije v nič.
Tudi jaz sem nekoč bila taka. Želela sem spremeniti svet v nebesa. Borila sem se proti krivici, proti slabostim. Danes pa vem, da je zemlja le pekel nekega drugega planeta. Tudi nimam volje nikogar več spreminjat. Spremeni sebe, ali pa vsaj odnos do drugih, pa ti bo življenje lažje. Pomagaj sebi. Se bere sebično, pa ni.
Samo to sem imela namen napist.

Andi, pa saj je ne želim spreminjati. Tako kot je ayana napisala, sem zgolj menila, da mogoče rabi kakšno pomoč da se spravi ven iz svojega nezdravega stila življenja.

Je že tako, da si tudi prijatelje izbiramo sebi primerne in ona ni primerna družba zame. Sem dokaj trdna in se ne dam kar tako potegniti nekam, kamor ne želim. Vendar se je težko temu povsem izogniti, če si s takim človekom v družbi. Z eno besedo, ne počutim se dobro kot človek zraven nje in name slabo vpliva. Ker je resnično vztrajna res ne vem, kako naj se ji oddaljim. Na žalost pa ima morje časa, ob vsaki uri dneva. Še sreča, da ga nimam jaz.

nauči se reči ne.
Danes nimam časa. Se dogovoriva za drugič.
Če sedi pri tebi celo cečnost – sori, sedaj pa moram jaz to pa to in nimam več časa.
Ali pa ji že takrat ko pride poveš, da imaš samo eno uro. In jo potem po 1 uri odsloviš. Če kar naprej jada ji povej, da kar naprej jada in naj nekaj naredi ali pa neha jadati…. ipd

Razumem te Aneja. Čas je relativen pojem. Lepo, da želiš nekomu pomagati, to je človeško. Nekateri tega ne zmorejo. Mogoče sem se napačno izrazla. Vedno, kadar človek naleti na oviro, ni smiselno kloniti ampak je bistvo, da se po padcu pobereš. Nekaterim se ne da pomagati. So to kar so in če ti niso povšeči, se jih ogni. Prihrani si bolečino.
Večina od nas dela veliko napako, ko si žal ne upa ali ne želi nekomu povedati resnice. Resnica boli. Povej ji, da te moti, odkrito in pogumno. Brez dialoga tudi prijateljstva ne more biti. Dialog je kot kri za telo. Ne pomeni, da je v dialogu nekoga več ali manj. Oba lahko samo pridobita. V dialogu je naša bolečina manjša, veselje pa se pogljubi. Želim ti povedati, da ljudje povemo premalo drugim ljudem, kaj čutimo in zakaj trpimo. Potem pa prihaja do razpotij, ki ne vodijo nikamor. Povedati kaj čutim, ko si ob meni, kaj mislim, je velika odkritost, ne glede na to ali me razumeš, ali ne. Kako me lahko nekdo sploh spozna, če pa mu ne zaupam svojim misli in čustev? Me ne more. Samo ko nekomu povem, kako je biti JAZ, me lahko razumeš. In takrat si rečem:”Končno nekdo ve, kako je biti JAZ”.
Nekateri žal ne zmorejo empatije vživljanja čustev v drugih. Ne razumejo globine naših čustiv in misli. Kaj čem pol narest? Nič. Obrnem se in grem svojo pot naprej. Marsikatero prijateljstvo se zato konča. V življenju jih bo še milijon, samo če boš to želela. Povej odkrito, če pa te ne razume, ni tvoja prijateljica. Prej znanka ali pa nekdo, ki ti pije kri.
Vsaka stvar, vsaka misel , vsako srečanje ima nekje svoj vzrok, začetek in konec. Razumeš? Želela sem ti napisat samo to, da je škoda tvojih naporov za nekaj, kar je že v naprej obsojeno na propad. Pusti jo na miru. Živi svoje življenje in se posveti stvarem, ki te osrečujejo, ne pa spravljajo v slabo voljo in nesrečo.
Najtežje je narediti zadnjo korak. Ne prvega.