Pozdravljeni!

Zanima me kako se prehranjujete tisti, ki imate ozdravljenega raka oz. raka nimate več.
Imela sem rak na dojki in bi srčno rada, da se ne pojavi več. Pred boleznijo sem se nepravilno prehranjevala (menza) in imela sem stresno življenje. Zdaj želim popravit kar se da. Začela sem z vegetariansko prehrano, večinoma presno sadje in zelenjava, vendar si tu in tam tudi kaj skuham, vse bio, če se le da. Občasno (enkrat na mesec) si privoščim tudi kaj manj zdravega (berite dobrega :)), da se malo počastim.
Kako se vi prehranjujete? Zasledila sem tudi dieto Johane Budwig, ki se mi zdi zelo logična.
http://www.pozitivke.net/article.php/20061130230810520
Pozna kdo to dieto?
Hvala za odgovore in lep pozdrav.

Ne samo to, da nekdo napiše v naslov „Dieta proti raku“, povrhu tega je na redu tudi vsak dan zmleto laneno seme ali laneno olje; to sigurno ni proti raku. Ne vem kaj imajo ljudje od tega, da nas tako flancajo. Proti raku ne obstoja nobena dieta.

Jaz rada živim, zato skrbim za dober imunski sistem in na prvem mestu je to, da pijem dovolj vode in čaja. To je za mene najhujša sprememba navad; vedno znova se zalotim, da pijem premalo. In seveda uživam raznoliko hrano. Pri vsakem obroku je tudi kak paradižnik ali kakšna druga zelenjava ali sadje. Ne vidim pa zdravega vzroka za vegetarijanstvo, kvečjemu etičnega. Vendar potem bi morala biti kemik, da bi vedela, katere vitamine smem substituirati; vsako leto berem nove podatke, da izolirani vitamini škodijo ali celó povzročajo raka.
Zdravo prehrano je res težko nabaviti. najbolje jo je pridelati.
Vse dobro!

Dvakrat v življenju sem imela obdobje brezmesne prehrane. No, najbrž da po naključju, a obakrat sem v času moje ‘zdrave prehrane’ zatipala tumor na dojki. Saj najbrž da je res naključje, da sta tumorja postala tipna ravno v tistem času, a eno sem se iz tega naučila: v mojem primeru brezmesna ali vegetarijanska (v drugem primeru celo večinoma presna prehrana z veliko sadja) nikakor ne zaustavi rasti tumorja. Kaj šele, da bi se kak tumor zmanjšal. Obakrat sem z vegetarijanstvom prekinila, ko sem na onkološkem bila sprejeta na oddelek in sem pač jedla bolniško hrano.

Osebno se mi zdi,da je zelo pomembna raznolika zdrava prehrana, ki vsebuje dovolj vseh potrebnih hranil, pa da ni pretežka (da omejiš sladkor, maščobe, sol, količine mesa…). Če imaš možnost, je zelo modro uživati na zdrav ekološki način pridelano hrano, da se ne bašeš z razno kemijo, pesticidi,…

Bolj pomembno od ‘doktoriranja na zdravi prehani’ pa se mi zdi pomembno dovolj gibanja in ućinkovit način spoprijemanja s stresom. Imam občutek, da se nekateri vegetarijanci blazno dosti časa ukvarjajo s pridobivanjem in pravilnim uživanjem po njihovi teoriji in etiki ustrezne prehrane, velikokrat pa povsem zanemarijo gibanje in s tem živijo zelo nezdravo.

Tudi jaz zdaj jem v menzi, ker pač hodim v službo in sem od doma od sedmih zjutraj pa do pol petih popoldan, in se mi zdi, da mi kuhana hrana za kosilo dobro dene. Pač malo pogledam, kaj je na jedilniku. Večinoma pri nas kuhajo dokaj zdravo hrano, veliko je tudi solat, če so pa kakšne maščobne bombe na jedilniku, se jih pa izognem. Pač vzamem kakšno jed na žlico ali pa malo večjo obogateno solato.

Med zdravljenjem NH limfoma sem oblikovala sklepe za zdrav način življenja. Poskušam se jih držati še zdaj. No, edino pri “cukru” in čipsu me rado zanese, hehe. Takoj po kemoterapijah in obsevanjih sem začela s kar visokimi dnevnimi odmerki C vitamina, z močnimi multivitaminskimi pripravki, hodila sem na injekcije B kompleksa k osebni zdravnici v ZD – vse to zato, da sem si podprla imunski sistem. Jedla sem mešano in čim bolj zdravo hrano, ki je bazirala na sadju, zelenjavi, OH in beljakovinah. Že med zdravljenjem in tudi po njem sem jedla in še vedno jem meso. Ne vsak dan, ampak jem ga! Nikoli nisem pomislila na to, da bi se postila ali postala vegetarijanka, saj sem prepričana, da moramo jesti uravnotežene obroke. Ne smem pozabiti tudi na fizično aktivnost, ki je prav tako del okrevanja in priporočljivo je, da aktivna rekreacija postane kar način življenja.

Danes, 3 leta po zaključku zdravljenja, sem ZDRAVA, dobre volje, s 15 kilogrami več kot med boleznijo, trudim se jesti zdravo hrano, čim manj E-jev, doma na mojem vrtičku pridelujem solato, radič, paradajz, malancane, bučke, kumare, itd… in to brez škoropiv in mineralnih gnojil. Kupujem, če se le da, bio sadje. Pijem vodo ali naravne sokove. In vsak drugi dan rekreativno tečem – vsaj 4 kilometre. Tekla bom tudi sedaj, ko gre zima notri. Počutim se odlično tudi, če imam kakšno kilco preveč. :)))

Jožica, odrekanje beljakovinam po moji oceni ni dobra odločitev. Telo potrebuje beljakovine! Bolnik z rakom ali po raku pa sploh. V to me je prepričala mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., spec. za klinično prehrano. Če želiš vedeti kaj več na to temo, mi sporoči ali pa pobrskaj po netu ali po tem forumu. Smo že objavljali in pisali…

Če pa vztrajaš na vegetarianski oz. presni prehrani, pa si redno pregleduj kri.

Pozdravček, Kristina

Pa res hrana tako vpliva na raka oz. “neraka”?! Zdi se mi popolnoma logično, da razni pesticidi in E-ji lahko povzročijo/poslabšajo marsikatero težavo in celo bolezen. Nikoli si nisem mislila, da je to zares lahko tako izrazito.Jaz nimam raka, nikoli ga nisem imela. Glede na to, da imam 2 leti starega otročička pa vsekakor pazim na to kaj kupujem in več ali manj jemo doma pridelano zelenjavo in sadje, pa tudi jajca (na vso srečo imamo to možnost). Kar se tiče nakupovanja v trgovini pa vedno preberem kaj določen izdelek vsebuje,včasih se “pregrešim”, ker si misim:”Pa saj, če vsi to kupujejo, ni nič narobe če to je tudi naš malček oz. mi vsi”. Priznam, da kar se tiče same sebe ne pazim kaj preveč na razne E-je, dodatke in podobne reči.Marsikdo si misli, da smo “”mi ki pazimo” panični, fini in radi pretiravamo. Včasih se sprašujem, ali je to res??
Na žalost je bio-hrana zares predraga in ravno zaradi cene si je marsikdo ne more privoščiti. Verjetno se je že marsikdo med nami zgražal nad ceno, če temu lahko tako rečem, zdravja. Vsekakor pa vsi vemo, da je velikoooo bolj zdrava in okusna kot tista “špricana”.
Še enkrat povdarjam- na vso srečo imamo pri nas v žlahti veliko “bio-privržencev”, tako, da večino stvari dobimo zastonj. Nekaj pridelamo mi, nekaj oni in si “izmenjujemo” med seboj. Zares lepo!
Zanima me kako je z mesom? Nekateri pravijo, da je definitivno bolje kupovati v mesarijah, trgovinah ipd., ker je vse preverjeno in da “domače meso” ni pametno uživat, ravno zato, ker ni nikoli 100% “preverjeno”. Verjetno, da se je marsikdo obremenjeval s tem vprašanjem, zato me zanima, do kakšnega spoznanja ste prišli?
Glede tega sem zares v dilemi. Kar nekaj časa sem bila vegeterijanka. Spomnim se, da so mi takrat vso meso in vsi mesni izdelki smrdeli po tabletih in lekarni. Drugače res ne znan opisati tistega vonja. Ravno zaradi teh vonjav stežka zopet začela z mesom. Po kakšnem mesecu “mesarije” so te neprijetne vonjave izginile.
No, kaj mislite, kaj je bolje, jesti “nepreverjene” domače “piške” ali preverjene “lekarniške” :))). Jaz še zdaj ne vem….

LP, Manja

Pred boleznijo sem delala na področju, ko sem imela kar precej opravka z veterianskimi inšpektoriji, ki so morali vsako pošiljko živalskega izvora, ki sem jo poslala v izvoz, pregledati in potrditi certifikat, da je vse ok. Tako sem imela priložnost spoznati mnenje inšpektorjev, ki so poleg izvonznih in uvoznih pošiljk opravljali inšpekcijske preglede tudi v trgovinah, esarijah, privatnikih. Inšpektorji so mi svetovali nakup mesa, jajc in drugih izdelokov živalskega izvora v trgovinah. Namreč trgovine in mesarije imajo že lasten strog nadzor pri nabavi in predelavi masea in mesnih izdelkov, ves čas pa jih kontrolirajo tudi veterinsrski inšpektorji. Kontrolirajo vse sorte, tudi to, ali je meso ohlajeno na primerno temperaturo, jemljejo vzorce…
Tudi pri jajcih so me opozarjali, da so pogosto tudi domača jajca lahko sporna. Sploh tista, ki jih po tem, ko jih poberejo iz gnezda, umivajo z vodo. Ker je jajčna lupina porozna, tako lahko kakšne neprijetne zadevščine pronicajo skozi lupino v jajce. In če jajca nato ne skuhamo “v trdo”, lahko tvegamo.
Niso bili tudi prebeč naklonjeni domačim klobasam in drugim domačim suhomesnatim izdelkom, ampak to predvsem zato, ker vsi, ki se s stem ukvarjajo doma, morda ne delajo klobas. salam, …. na način, kot to zahteva veterinrski zakon (ali nekaj podobnega).

Morda kdo še bolj strokovno pozna te zadeve… Sama sem zapisala to, kar sem slišala. In od takrat naprej se izogibam različnim domačim mesnatim izdelkom, sploh, če ne poznam porekla. Pa tudi tistim artiklom, ki se prodajajo brez deklaracij, kjer je razvidno, kdo je proizvajalec.

Drugače pa…. dr. Rotovnik Kozjekova zelo pohvali ribe! 🙂

Kristina

Jaz sem gledala v televiziji dokumentacijo, kako živijo piške od kupljenih jajc. Mnogo je poškodovanih in bolnih. V hrano jim dajejo nekaj, da hitreje rastejo, imajo potem popačeno rast, prevelike kosti, probleme z nogami, ne morejo stati.
V njihovem silosu smrdi po amonijaku; če človek tam noter ne zdrži, kako lahko zdržijo tam piške. 3% je izžrtih – ožganih od amoniaka).

In kaj naredijo v takih masovnih silosih z moškim spolom, ki se za jajca ne rabi. S povišanim ogljikovim dioksidom se jim vzame kisik, v 1-2 minutah se jih na tak način znebijo. Dajo jih v živalski vrt, za hrano drugim živalim ali pa jih predelajo…
Tudi v kupljenih majonezah in dresingih so jajca iz silosov in baterijska jajca.

Tako imamo na trgu na razpolago jajca od najmanj 4 različnih vrst: baterijske, kurnjake s štangami, kurjeke kjer so kure na tleh, in kure, ki živijo zunaj v naravi.
Najceneješe so tista jajce, ki jih gojijo pod baterijami, tam dajo 6 pišk (producentk jajc) v majhno kletko (1 leto), brez gibanja, jih nikoli ne spustijo ven, piške stojijo na žični mreži – 1 leto!!!! tam jedo in pijejo vodo in kakajo, izgubijo že vso perje. Takšne piške ne morejo imeti dobrih jajc.
V kurnjakih na štangah, so piške v več nadstropjih, pravtako nimajo prostora za gibanje in ne vidijo celo življenje sonca. Tista jajca, ki so zanič jih predelajo še v jajčni prah.

Edine, kolikor toliko užitne in najdražje v masovni prodaji so tiste, ki živijo zunaj na travi. Pa tudi tam, sem pred nekaj dnevi našla bel rumenjak. Enkrat sem našla neonsko zelen beljak. Obvezno ubijem vsako jajco najprej v kozarec in si jo ogledam, preden bi jo uporabila.

Proti vsim tem so najboljše tiste, ki živijo doma na kmetiji, ki jih imamo tako radi, da jih ne moremo ubiti, skaterimi govorimo, nekatera imajo celó imena. Ubijanje prepustimo drugim. Kar se jajc tiče, mislim, da samo srečna kura vali tudi dobra jajca.

Vem da se bere tole kot kriminalka, tudi je. Ampak upam, da sem s tem prerukala marsikatero zavedanje, da bodo nekateri znali ceniti, kaj imajo.

Glede prehrane pa je pri meni tako: jem veliko sadja ( sezonskega -jagode, borovnice in rdeče grozdje če jih le dobim), zelenjave -predvsem( brokoli, zelje, cvetača,paradižnik in parad.mezgo), malo mesa, pijem sadne sokove, zeleni čaj, rdeče vino.
Uživam tudi laneno seme, bučna semena, veliko oreščkov.
Jaz verjamem, da lahko z zdravo, raznovrstno hrano organizmu pomagamo, da se razstruplja,med kemoterapijo in prične boj proti rakastim celicam.
Ne verjamem, da post pomaga, zato ga tudi ne prakticiram.

Verjetno res ne obstaja prehrana “proti raku”, ampak le zdrava ali manj zdrava prehrana.
Celice v organizmu se kar naprej delijo in zato pogosto pride do napak. Celicam škodi tudi kisik, ki pa ga po drugi strani nujno potrebujejo, pa različne kancerogene snovi itd. – Zato ima telo zelo učinkovite “popravljalne” mehanizme, ki napake sproti popravljalo. Torej se rakave celice v telesu pogosto pojavljajo. Pri dobro delujočih “popravljalnih” mehanizmih, take celice odmrejo in stvar je rešena. Včasih pa jih telo ne prepozna, takrat nastane tumor.
S prehrano lahko pomagamo organizmu, da ima dober imunski sistem, in s tem “zaviramo” nastanek raka. Pri vseh teh “popravljalnih” mehanizmih sodelujejo antioksidanti (vitamin E, C, A, flavonoidi, tanini itd.=sadje, zelenjava, kozarec rdečega vina) – če jih zauživaš premalo, so posledice logične.
Vsekakor bi morala biti prehrana pestra, na osnovi zelenjave in sadja, z dodatkom mleka, mlečnih izdelkov, jajc in mesa. Če maraš ribe, je to super, imajo zelo kakovostne beljakovine in maščobe! Čisto veganstvo (vegan ne je nobenih živalskih beljakovin, tudi ne mlečnih izdelkov itd.), je zelo problematično, saj je potrebe po vseh hranilih zelo težko doseči. Če pa ob sadju in zelenjavi ješ vsaj mlečne izdelke in jajca, se da prehrano uravnotežiti. Ampak lažje je, če ješ tudi meso. Za vegetarijanstvo ni nobenega fiziološkega razloga, le etično, če se pač tako odločiš. Meso je problem le takrat, če ga jemo NAMESTO zelenjave (torej da meso izrine zelenjavo iz obroka) – ampak to ni problem v mesu, ampak v naših slabih prehranjevalnih navadah. Iz obroka bi morali pa zares izločiti le BELO moko in SLADKOR (kar pa je najtežje, kaj?)
Kar se tiče zgodbic o grozotah v mesu, ki naj bi jih grozni kmetje dajali noter, je vse čisto iz trte zvito. Sama sem diplomirala na Oddelku za živinorejo, delam na Fakulteti, doma imamo kmetijo, pa zelo dobro vem, kako stvari tečejo. Pravljice o antibiotikih v mesu in kaj vem kaj še vse, so pravljice – to drži za Evropo, medtem ko ima Amerika precej bolj sproščeno zakonodajo, kar se tega tiče. V Evropi so prepovedani dodatki VSEH hormonov in večine antibiotikov, ki pa jih smejo rejci uporabljati le za zdravljenje (recimo pri pljučnici in podobno). Torej je meso, prirejeno v Evropi, prehransko varno.
Pa še o domačem mesu in jajcih – predvsem jajca so problematična, saj so pogosto okužena s Salmonelo, ki je najbolj nevarna bakterija v jajcih – vsa jajca, ki so na trgu, so pregledana, pa se kljub temu kdaj pa kdaj zgodi, da pride do zastrupitev (kar beremo v časopisih).
Post je (to je moje osebno mnenje) stanje, v katerem organizem porablja lastne zaloge in čisti vse, do česar lahko pride, saj mu močno primanjkuje energije za normalno funkcioniranje. Zato porablja telesne rezerve maščob, kar poleg zmanjšanja teže povzroči tudi izločanje strupov, ki so v maščobah naloženi. (Namreč velika večina strupov iz okolja je topna v maščobah, zato se shrani v naših maščobnih zalogah.) Verjamem tudi, da organizem (ki je izredno učinkovit) takrat še bolj natančno pregleda vse sisteme in oceni, kaj lahko pogreša, česa pa ne – zato začne napadati tudi rakave celice, saj te v telesu nimajo nobene uporabne funkcije. Seveda to velja za post, daljši od 21 dni (najbolj znan je Breussov, dolg 42 dni). Torej je post lahko način za preventivo, nikakor pa ni za zdravljenje akutne faze raka, saj je takrat presnova že tako spremenjena, da bi s postom naredili le škodo.
Mislim pa, da si vsak izdere svoj način, ki mu pač odgovarja. Pogosto pozabimo poslušati telo, saj nam samo zelo dobro pove, kaj nam “paše”.
Uuuh, upam, da boste preživeli moje “litanije”. Vso srečo!
Lp, Ajda

Hvala za odgovore. Tudi jaz sem šla v prehransko posvetovalnico OI, ki jo vodi ali ima pod kontrolo mag. Kozjek. Vendar mi tam niso povedali ničesar, pokazali so mi prehransko piramido, in to je to. Da bi vedeli kaj povzroča raka, niti približno. Oni se ukvarjajo predvsem s podhranjenostjo onkoloških bolnikov. Zato ti dopovedujejo, da moraš jest veliko mesa, jajc in mleka. Jaz sem tega pojedla med zdravljenjem toliko, da sem se zredila za 13 kg. Vem, da bele moke in sladkorja ne bi smela jest, bele moke se izogibam, vendar jo enkrat na teden vseeno jem, če nisem doma ali če imamo kakšno slavje, sladkorja pa že 3 mesece nič. Ribe pa jem enkrat na mesec. Glede rdečega mesa pa imam občutek, da ga ne smem.

Kristina, kakšne injekcije so to z B vitaminom? To dobi vsak, zakaj meni tega nihče še ni povedal? Vem, da kemoterapija za nekaj let uniči imunski sistem. Moja zdravnica onkologinja mi je rekla, da velike doze vitamina C absolutno odsvetuje. Ampak, jaz jih bom vseeno jedla. Pa mojo osebno zdravnico bom prosila za napotnico za te injekcije B vitamina. Hvala!

Včasih imam res občutek, da moramo vse sami zvohat. Meni je moj kirurg rekel: rekonstrukcija dojke vam priprada, ne pozabite tega! In nisem razumela kaj mi hoče povedat. Hotel mi je rečt, da se bom morala zato krepko borit. In se borim, čeprav mi ne uspeva najboljše. Vedno so neki razlogi zakaj ni primeren čas. Poznam pa ženske, ki sploh ne vejo, da je rekonstrukcija dojke možna. Onkologi jim tega ne povejo.

AjdaK, prosim povej mi zakaj potem prašiči pitanci na farmah zrastejo tako hitro? Slišala sem, da zrastejo v 6 mesecih. S čim jih pitate? Ali se pa motim.

Mogoče zvenim malo grobo, ampak res me pri vseh teh kontradiktornih teorijah zgrabi panika.

Osebno sem se po zaključku zdravljenja odrekel belemu sladkorju in beli moki. sicer sem že prej zdravo živel (malce več kolesarim in skrbim za kg), ne jem svinjskega mesa, izogibam se nezdravim maščobam. Uživam pa veliko domačega sadja, zelenjave in skrbim, da sem v formi!
Glede prehrane pa se je potrebno izogibati ljudi, ki pametujejo, kako se da z raznimi dietami izstradati raka (npr. nekaj o tem je govoril tudi Lojze Peterle, ki je jedel samo grozdje, vendar pa vsebuje grozdje ogromno sladkorja in to zame ni dieta. je pa dokazano, da lupina črnega grozdja vsebuje protirakave snovi)!
seveda pa se mora vsak sam odločiti, kako bo skrbel zase!

Živjo, Jožica,

ja, tudi jaz opažam, da so si za različne zadeve velikokrat mnenja nasprotujoča in potem je na nas, da se odločimo, kaj bomo poleg uradne medicine, torej KT, RT ali operacije še postorili, da bi pomagali imunskemu sistemu.

Glede vitamina C se v javnosti vedno bolj pojavljajo informacije, podprte z analizami, kako je ta vitamin odličen v borbi proti tumorjem – raku. Na hitro sem našla tale članek iz Dela: http://www.delo.si/clanek/65049.

Moja soborka, ki je po dolgoletnem zdravljenju na OI sedaj odšla na zdravljenje v Nemčijo, na kliniko St. Georg Hospital – http://www.st-george.hospital.com, tudi prejema blazno visoke odmerke vitamina C. Seveda so ji odmerek določili na podlagi preiskav na kliniki St. Georg Hospital.

Klinika deluje po konceptu integrativne terapije raka, kar pomeni, da vključuje poleg zdravljenja s kemoterapijo, radioterapijo, hormonsko terapijo, terapijo bolečine še dodatne metode kot so: hipertermija (zdravljenje s toploto), fitoterapija (zdravilna zelišča), biološka terapija, orthomolecularna medicina (zdravljenje z vitamini, minerali, aminokislinami, encimi, …), homeopatija, itd. Več najdeš na njihovi spletni strani.

Moja soborka je prejela kombinacijo kemoterapije, hipertermije, zeloooo visokih odmerkov vitamina C (v žilo), itd., itd. Kot kaže, zdravljenje dobro uspeva.

TUdi meni so bili med zdravljenje vitamini odsvetovani in sem se tega tudi držala. Takoj, ko sem zaključila zdravljenje pa sem sledila svojemu instinktu in začela jesti c vitamin in ostalo, kar sem že zapisala zgoraj.

Sprašuješ glede B vitamina. Dobi se v obliki ampul. Če se ne motim, gre za B 12 ali celo za mešanico večih B-vitaminov. B vitamini niso škodljivi in kot vem, se jih ne da predozirati. Napotnice za B vitamine ne rabiš. Sama sem povedala osebni spl. zdravnici, da mi je to priporočila onkologinja in tako sem 1x tedensko le skočila do medicinske sestre, ki mi je zapičila tisto injekcijo v rito. 🙂 Ponavadi imajo sestre splošnih zdravnikov te zadeve na zalogi.

Jožica, bodi fajn in javi se še kaj!

Pozdravčke, Kristina