Na svojem
Me zanima kakšen nasvet/razmišlanje/karkoli.
Ok. Najprej nekaj osebnih podatkov: spol (M), starost (32), visoko izobražen, solidna služba (ki pa bi bila lahko sicer tudi boljša), stan (samski).
Že lep čas nazaj sem se razšel s punco. Ravno sva planirala oz. izvajala skupno selitev in stvari, ki sodijo zraven. Kakorkoli že.. Ni se izšlo. Stvar zaključena. Šel sem živeti nazaj domov (skupna hiša z mojimi starši). Sicer svoje nadstropje (pravzaprav klet). Doma se razumemo (ali če drugače povem), skoraj nič ne vidimo. Levji delež dneva tako ali tako pobere služba, tisto nekaj prostega časa pa ne čepim doma. Pravzaprav hodim domov bolj ali manj le spati. No, pa vseeno mi je največja želja, da bi šel nekam na svoje. Potem pa gledam cene stanovanj in me skoraj vrže.
Razmišljam v tej smeri, da v podnajemniško stanovanje nebi šel. Neko človeka dostojno stanovanje je takoj 400-500€ na mesec. Če bi 30 let plačeval ta isti strošek za neko dolgoročno posojilo, bi bilo tisto stanovanje enkrat moje. Podnajemniško stanovanje pa ne bo nikoli. Po drugi strani pa sedaj plačujem staršem manj in še zadovoljni so, ker bi pač sami težje pokrili vse stroške z vzdrževanjem celotne hiše.
Glede na to, da sem sam, se mi zdi zidava lasne hiše na naši parceli precej neracionalna. Navsezadnje so stroški, ki jih prinese vzdrževanje hiše (tudi, če je majhna), za enega človeka preveliko breme kljub solidnemu mesečnemu dohodku.
Če bi lahko, bi se izognil kakemu velikemu bloku. Pač stvar navade, ker sem vse življenje živel v hiši na vasi. Verjetno pa bi se tudi tega navadil. Najbolj privlačne se mi zdijo kakšne vrstne hišice ali pa večstanovanjske hiše nekje na obrobju mesta. Ja, ja vem. Mogoče želje niso najbolj realne. Ampak vseeno. Sanjati za enkrat še ni prepovedano ne? 🙂 Okej. Če sta dva in imata oba solidne plače, pol bi nekako ta stvar bila izvedljiva.
Ampak, ker pa sem sam, pa pač ne morem delati planov, da bom nekoč ko bom spoznal tisto ˝ta pravo˝ itd.. Ne! Trenutno stanje je tako kot je in take iščem tudi rešitve.
Torej zanima me, kako ste tisti, ki ste bili v podobni situaciji kot jaz, izvedli ta prehod ˝na svoje˝.
Seveda ob predpostavki, da vam doma hiše/stanovanja niso kupili starši ampak ste za vse poskrbeli sami?
Sicer imam kar nekaj kolegov a prav nobeden ni v podobni situaciji. Nekateri so poročeni in so si pač skupaj ustvarili svoje gnezdo, nekaterim so starši kupili stanovanja ali pa so jih podedovali, nekateri so si uredili mansardo v hiši svojih staršev, spet drugi so zaradi krize/nezaposlenosti obsojeni na majhno, enosobno in podnajemniško stanovanje, kar nekaj jih živi doma pri starših in nimajo prav nobene želje, da bi se to spremenilo. Prav nobeden pa ni v podobni situaciji kot jaz, da bi si želel v nek podoben celo-življenski projekt, o katerem razmišljam jaz.
Torej.. Ali je sploh izvedljiva taka stvar ali imam previsoke cilje?
Ja vem.. Čudna vprašanja. Ampak preden začnem nekoliko bolj resno razmišljati v neki določeni smeri bi rad kak nasvet ali kaj podobnega, da sploh vem, pri čem sem.
Zakaj hočeš kar takoj hišo? Če si sam pa te itak ni doma! Ti rabiš eno malo garsonjero, 200 najemnine, 100-200 stroškov. Vendar pa izkoristi ta čas ko si še doma da si najdeš res pravo garsonjero, imaš privilegij časa in izbire. Vsekakor pa priporočam, to je pravo samostojno življenje, dobra izkušnja, se marsikaj naučiš, vredno 200 EUR na mesec, popolna svoboda.
Potem pa ko spoznaš katero lahko enkrat razmišljata o čem večjem za oba.
Če pa res hočeš nek življenski projekt, pa kar izvoli kredit pa zidaj neki. Ne razumem, nekaj bi imel pa nimaš. Ni planov ampak hočeš plane. Si samski a razmišljaš o gnezdu. Žal mi je, časi so se spremenili, danes je prvo kravca, potem pa štalca.
Kot sem napisal. Ideja je, da bi mi mesečno odplačevanje kredita v nekaj desetletjih prineslo lastništvo nad nepremičnino in s tem mogoče bolj ˝varno˝ jesen mojega življenja. Pri plačevanju najemnine pa nebi nikoli bilo ničesar zares mojega. Nakup tretiram kot neko naložbo za kasnejša leta, saj se mi plačevanje v pokojninske stebre ipd. zdi dokaj tvegano početje. Kdo ve, kam bo šel vplačan denar. Ko gledam to našo vse večjo krizo, se mi zdi nepremičnina še najbolj varna naložba.
˝stanovanje˝ je bolj ali manj klet, ki sem jo preuredil v nek prostor, ki omogoča, da imam streho nad glavo. Definitivno pa to ni prostor, kjer bi lahko živel za stalno. Po drugi strani pa hiša ni moja ampak od staršev.
Napisal sem, da samo zbiram mnenja in ideje. In JA! Jasno, da analiziram. Pač hočem imeti pred sabo vse možnosti. Sicer je res, da se mi nikamor ne mudi. Vseeno pa nebi pisal o tem po forumu, če se nebi imel namena premakniti od doma. Jokam!? Ker me zanimajo izkušnje ostalih? Žal si narobe ocenil. Dejstvo pa je, da nimam pojma, kaj bi se bolj izplačalo in nimam točnih ciljev, kaj bom naredil. Za enkrat so samo želje.
Na kupu ni prav veliko. Par deset k €. Plača pa se vrti okoli 1500€.
Živim v okolici lj. Tukaj je najdražje. Me pa nebi nič motilo, če bi šel malenkost bolj na periferijo (Ivančna gorica, Trebnje ali kaj podobnega). Ampak cene tam niso bistveno manjše.
Res je. Zdi se mi ceneje, da bi kupil neko majhno vrstno hišico, kot pa gradil iz nule svojo hišo. Mogoče se motim. Ne vem. Kot pravim nimam pojma o teh stvareh in sem se zato obrnil po nasvet na forum.
Pa se ti zdi najemanje kredita za več desetletij pametno početje v “teh časih”, kot sam praviš? Jaz osebno si ne bi upal. Sicer nimamo konkretnih številk.
Jaz se strinjam s temle. Sej itak praviš, da te ni nikoli doma, torej ga tenutno prazaprav ne potrebuješ.
Torej lahko varčuješ in spravljaš sredstva na kupček, ker ne plačuješ najemnine ti gre to hitreje. Pa spremlješ situacijo na trgu nepremičnin, trenutno se namreč cenijo, jih je pa tudi težko prodajat in je potem treba samo gledat, da ustrezno plemenitiš prihranke.
Ko našparaš primerno vsotico ali ko se pokaže pirmerna priložnost za nakup ali ko je kak res ugoden kreditek na obzorju (za krajše obdobje seveda!) pa kupiš kakšno majhno stanovanjce (npr enosobno) za svoje potrebe na ugodni lokaciji, da ga boš kasneje lažje prodal. Če dobiš kakšno partnerko (najbrž se ne boš selil skupaj prvi mesec ampak bo minilo par let) pa seveda skupaj naredita plan kako bosta prišla do svojega kvartirja – saj to bo ja skupni projekt in se bosta morala prialgajati en drugemu in iskat kompromise (velikost, oddaljenost od služb, prometne povezave, infrastruktura: vrtci, šole..). Trenutno ko si sam imaš namreč mnogo premalo podatkov, da bi se bilo vredo ozirat na dolgi rok. Glej v tujino, nepremičnina ni nekaj kar imaš večno, stanovanje se menja v skladu s potrebami! In se ga (to v Sloveniji sploh ni janso ljudem), ko postane preveliko takoj proda in gre v manjše – stanovanje res predstavlja naložbo, da imamo “na stara leta” od česa živet in preživet. V tujini stanovanje ni namenjeno irbanju otrok in reševanju njihovih stanovanjskih problemov temveč preživetju na starost, ko nismo več zaposelni.
Četudi boš šel sam na svoje, ko boš kaj primernega našel (se morebiti tusi zakreditiral za npr do pet let) si res kupi kaj majhnega, ekr velike zadeve so prezahtevne za vzdrževanje. Ker če imaš majhne stroške lahko še kaj prihraniš in grreš res v večje, ko boš imel družino in bo za to res potreba.
Jaz imam vrstno hišico na obrobju Lj, pa mi je sedaj ko sem ostala sama z enim otrokom pravzaprav prevelika in razmišljam o prodaji najkasneje ko gre otrok študirat. Treba se je stalno prilagajat situaciji – mogoče je meni, ki sem prej veliko živela v tujini in potovala lažje to prilagajanje kot večini zacementiranih in na preogromne hiše vezanih slovencev.
Si pa optimist, če pričakuješ na dotičnem forumu sveže ideje za rešitev “tvojega problema”. Eden ti bo predlagal, da kupi, drugi ti bo predlagal, da ostani doma (ti bodo v veliki večini), tretji ti bo predlagal, da še malo premisli… Ja, resnično sveže ideje, s katerimi si lahko pomagaš! Izkušnje forumovcev? Moje izkušnje (in izkušnje znancev, prijateljev, kolegov) pravijo, da je selitev na svoje edina pravilna rešitev. Ne verjamem pa, da si lahko z mojimi izkušnjami kaj veliko pomagaš. Sploh zato ker deluješ kar razvajeno bitje in ker hočeš že kar postavljeno hišo. Tvoji dohodki niso majhni, žal pa niso dovolj veliki za take sanje pri belem dnevu.
Nauk dneva: boš kar sam moral ugotoviti, kaj boš naredil.
Še vedno sem prepričan v to, da boš ostal kar lepo pri starših.
Moj predlog – kupi si en vikend, ki se jih ravno v okolici Ljubljane tare, v tistem koncu., ki si ga omenil
(Ivančna, Trebnje) so pa skoraj zastonj.
V moji vasi se prodaja eden za 30-40k, pazi samo da imaš vodo, elektriko in hišno številko in si na
konju.
Ne rabiš kredita (razen, če bi rad bajto kaj porihtal), imaš zase dovolj in preveč prostora in udobja, na
svojem si – in če boš nekoč poverbal bajto od stašev, jo imaš lahko naprej za vikend.
Jaz sem kupila tako bajto sama zase, dala sem cca 33k, vložila še cca 20k (sicer še ni fertik, ampak
katera bajta pa je), na veliki parceli in v blaženem miru.
Jaz pa dam fantu prav, zakaj pa ne bi razmišljaj v tej smeri. Tile nasveti:”ostani doma, nimaš veliko stroškov…” so pa spet odraz Mon-ovcev: sedaj takle nasvet, ko bo pa začel jamrati (ali pa njegova partnerka), kakšno je življenje pod isto streho s ta starimi, bodo pa pluvali po njem.
Ja, kar pojdi na svoje, osamosvoji se v vseh pogledih.
Heh, polno predlogov in istočasno izgovorov, zakaj nekaj ne gre. Zbode v oči pa to, da enim so starši kupili, drugi so podedovali, tretji so pa OBSOJENI na podnajem. Prvo, gre za najem, drugo, to ni obsodba. Je streha nad glavo, za katero plačuješ najemnino. Vzemi kredit zdaj, me zanima, koliko mesečnih najemnin bi pokril z obrokom. Aja, ne pozabi na spremembo obrestnih mer in morebitno nižanje plače, izgubo službe, preračunaj tudi preplačilo kredita.
Seveda jutri najemniško stanovanje ne bo tvoje, a bo menda tvoja hiša, ki je sedaj v lasti staršev. Ki je tudi razlog, da ne bi gradil, šel ven. V glavnem, čakaš instant rešitev, s tem da se ekstra premaknil ne bi. Imaš več možnosti – kupiš svoje, stanovanje ali hišo, greš v najem, narediš svoj del v hiši, če starši to želijo, ali pa ostaneš tam, kjer si. Slednje je dobro, ker pač lahko svoj denar prihraniš in še če si ves dan res zunaj. Pa še komforta ne bo treba znižati:)