na silvestrovo sama doma, pa kaj
spet silvestrovo in že drugo leto opažam, da mi gre počasi ves ta pomp pošteno na jetra… ali sem se jaz tako spremenila in drugače gledam na zadeve… ne vem… ampak men res ni smiselno tega dneva tako zelo omenjati, ker mi je enak kot vsak drug… jutri pa pač številka drugačna na koledarju-pa kaj…. depresija’ mogoče… obupanost nad vsemi, posledično še nad samo sabo… verjetno… družinski odnosi pod nulo… prijateljski zmerni… izolacija od vseh sčasoma… ah ja….decemberski čas… verjetno nisem edina, ki se smili sama sebi…
pa ja… maš prav… smiljenje samemu sebi res ne bo prinesl nekih lepih začetkov…. pač tist feeling-da sm čudna vsako leto bolj…. vsi okrog mene srečni, jst pa stagniram na isti točki že par let in se zadeva nikakor ne obrne… zadnje leto pa kr postopoma zmanjšujem še krog prijateljev okrog sebe…sj ne, da ga namerno, samo pač opažam, da se ne moreš na nikogar več zanest in avtomatsko se čedalje bolj izoliram…. pa na tale dan preveč študiram o tem, ker sem sama s sabo in nimam kej počet očitno 🙂
