Pozdravljeni!

Stara bom 31. let. Pred dvema letoma sem se v službi onesvestila. Naj povem, da delam v zelo stresnem okolju in precej zahtevno in odgovorno delo. Od takrat se več ne morem pobrati. Nevrolog je sumil na možgansko krvavitev, vendar je sum ovrgel, ker me splošna zdravnica ni pravočasno napotila do njega tako, da tega več ni mogel dokazati. Bila sem že pri vseh mogočih specialistih pri okulistu, nevrologu ORL, psihiatru – ta me je napotil k psihologinji. Pri njej sem imela štiri termine, od karterih, moram reči nisem ne vem kaj odnesla. Vse je šlo prehiro.Redno na 2-3 mesece hodim v laboratorij. Vsi zdravniki pravijo vse je OK. Pa ni. Vsaj zame ne. Naj povem, da že leto in pol jemljem antidepresiv Prozac, 2 X na dan pa tudi Helex tbl 0,25 brez katerih več ne gre. Sem popolnoma izčrpana, na koncu z močmi. Imam bolečine v vratu, v rokah, glavobole – skoraj vsak dan ali več dni zapored skupaj, slabo počutje, vrtoglavico, začela sem nosit očala. Skratka v dveh letih sem postala nekdo drug. Imam družino, partnerja , ki ne ve več kaj se z menoj dogaja in sina starega 9 let, ki me tudi potrebuje. Meni pa zmanjkuje moči. Iz službe pridem oz. se privlečem, tako da moram vsa 1 uro počivati, da lahko sploh kaj naredim. V reviji Viva sem zasledila članek o fibromalgiji in vse bolj se mi dozdeva, da so vsi ti našteti dejavniki prisotni tudi pri meni. Tavam v temi, vsa izmučena že v ponedeljek čakam da bo petek. Pa ne zato, da bi kam šla, ampak zato, da se odpočijem. Tako živim že dve leti. Zdravnica mi pravi saj bo bolje , napiše antidepresiv in pomirjevalo,….jaz pa vem da tako ne morem več naprej. Naj povem, da sem se v tem času zredila za 20 kg. Skratka sama sebi nisem več podobna. Prosim vas, svetujte mi kam naj se obrnem, da pridem do prave diagnoze. Mogoče veste kje ima ordinacijo Dr. Popovič (ali kako že – Viva) ?

Vsak nasvet mi bo zelo prav prišel !

LP J

prof.dr. Popovič ortopedska mabulanta Medicom, ljubljana .na informacijah vprašajte za telefonsko številko. Iskreno sočustvujem z vami in vam želim, da bi v najkrajšem času prišli do pravilne diagnoze. Saj če ima naša težava ime, se lažje z njo soočimo in poiščemo možne rešitve. Lep pozdrav VesnaK

Jaz bi podrobno prebrala navodila za Prozac. Zdravnica jih je napisala moji mami zaradi depresije, pa je bila kot cunja, glavoboli, rahla slabost, omotica, pa še apetit je izgubila (pri 164 cm višine že tako ali tako tehta 45 kilc, tako da nima neke rezerve). V slov. navodilih stranski učinki niso bili natančno opisani, v originalnih pa. Takoj sem ji rekla, naj neha jemati prozac in gre po kaj drugega. Zdravnica je rekla, da za izgubo apetita kot stranski učinek teh tablet ni vedela… In ji je dala kar persen, pa celo zalegel je.

Pozdravljeni!

Prav dobro vem o čem govorite. Nekaj podobnih stvari se je dogajalo tudi meni in se seveda še dogajajo, samo, da bolezen bolje obvladujem, ker vem kako ji je ime. FIBROMIALGIJA je postala moja življenska sopotnica in včasih prav dobro sodelujeva. To vam pišem zato, da ne boste obupala in vrgla puško v koruzo, saj se splača boriti. Kot prvo pa je dobro, da obiščete ortopeda dr. Popoviča, katerega tel. številka je 01 475 53 00. Ordinacijo ima v Ljubljani-Bežigrajski dvor. Ko bolezen dobi ime, človeku nekako odleže, se mu odvali kamen od srca in dobi potrditev, da vendarle gre za bolezen. Vse dotedanje poti od enega zdravnika do drugega tega niso pokaze, niti laboratorijski izvidi ne. Vse skupaj se zdi jalovo početje, ali iskanje igle v senu. Nekaj pa ste vendarle našli- tole spletno stran in revijo Vivo. To je že začetek……..

Pred dvema letoma so tudi meni predpisali Prozak. Jemala sem ga nekaj mesecev in nisem čutila izboljšanja.Ker imam v družini tudi dva mlada farmacevta , sem poslušala njihov nasvet in z njim prekinila.
Po nasvetu revmatologinje sem pričela z jemanjem Amyzole(30 mg dnevno). V začeteku sem čutila olajšanje, a temu se je pridružila tudi volčja lakota. V kratkem času sem se zredila za nekaj kilogramov, kar me seveda ni preveč motilo, saj sem s težo vedno nihala na spodnji meji. Ugotovila sem nekaj. Za svoje boljše počutje bi ga potrebovala vedno več, zato sem se odločila za drugo pot. Postopno odvajanje. Stroka sicer ne navaja odvisnosti od antidepresivov, vendar je bilo moje mnenje drugačno. Na naraven način sem po najboljših močeh poskrbela za dvig “hormonov sreče”, katere še kako potrebujemo (sprehodi, planinarjenje-v mejah zmožnosti in včasih rahlo čez, plavanje, kolesarjenje, smučanje, zabava, prijatelji itd…..vse česar sem se veselila).

Razumem vašo stisko in natančno vem na kateri stopnici se nahajate. Če ste brala VIvo in vas zanima kako se počutijo bolniki s podobnimi težavami, si oglejte prijavnico in razmislite o možnostii pridružitve. V skupini je moč. Enako misleči in trpeči vam lahko veliko pomagamo.

Lep pozdrav in veliko potpljenje in sreče vam želim, Metka

Draga Jana,

kako pa je z vašimi ščitničnimi hormoni? Tudi če ste jih že testirali, svetujem, da jih kontrolirate še kdaj. Govorim iz lastnih izkušenj.
Mislim, da bi vam lahko koristil tudi članek z naslovom: Ocena prvih napotitev v tirološko ambulanto, na strani:

Želim vam vse dobro in vas lepo pozdravljam!

Veronika