Draga Anja,
se ti že v prejšnem sporočilu ironično zahvalil za tvojo razlago. Ne vem zakaj imaš potrebo, da me učiš. Če misliš, da sem kaj narobe napisal, se najprej informiraj, potem pa trdi. Ko te bom kaj vprašal zato, ker ne bom vedel, potem pa me lahko učiš. Upam, da smo zdaj rešili to, da je tumor oteklina, da je rak lahko benigni in maligni in da četudi nisem onkolog, da vem kaj je sistemsko, kaj pa lokalno.
:))

Onkologe obiskujem že 14 let, pa sem doslej iz pogovora z njimi vedno razumela, da ‘maligno’ pomeni rak, ‘benigno’ pa da ni rak. Zdaj ste me malo zmedli, se mi zdi.

Merenge, to še vedno velja.
Malo smo le debatirali, kako se zdravijo benigni tumorji.

Če bi med temi 14 leti študirala medicino, bi tudi vedela, da ko hodiš v kliniko, da pomeni klinika pravilno *simptomatika in potek bolezni*. Pa kot sem prej rekel, da je tumor vsaka oteklina.
Se tako hitro zmedeš?

Tumor ni “vsaka oteklina”, ampak je tkivo (masa), nastalo iz nepravilnih in stevilcno prekomernih delitev celic, ki so usle nadzoru imunskega sistema.

Anja–

Ne, še enkrat: rak je samo maligni. Benigni tu. ni rak:)))

Benigni tumor NI rak, nekateri se lahko spremenijo v zlocestega, nekateri ne. maligni tumor JE rak.

Anja–
(ocitno se ena druga 🙂

Kje si se pa to učila?
Napiši vir in nehaj učiti druge.

Še zadnjič pišem odgovor na tem forumu,ker vidim,da nima smisla karkoli:Zgleda in dejansko tako je,da so na forumu tudi ljudje, ki enostavno nimajo znanja iz raka in zaradi tega ne bom dopustil, da me en laik, ki NIMA POJMA O RAKU IN O MEDICINI NASPLOH, žali z NEUMNIMI izjavami o tem,da so benigni tumorji sistemska bolezen in da žali zdravnike-ja pol se pa sami zdravite z vašimi zvarki in ne vem kaj še-Miha, tebi povem le to(ker več sploh dojel ne bi!!!!!), da nimas osnov o tumorjih, niti ne veš,kaj tumor je, in še nekaj:kot ti je odgovorila Anja, tumorji se razlikujejo po vrsti tumorskih celic in ne po številu malignih celic.To je torej tvoje neznanje, …potem govoriš o tem,da je benigni tumor sistemska bolezen-če bi ti zdravil, verjemi,da bi medicina propadla!!!!!!!Samo rak je sistemska bolezen, raki pa so maligni tumorji-karcinomi,sarkomi,limfomi, levkemije,karcinosarkomi itd…
In ker benigni tumorji NE ZASEVAJO, jih s kemoterapijo ne zdravijo-ker potemtakem kot pravis ti, ima vsak človek vsaj ene 10 vrst raka-ali imam potem tudi jaz raka,ko imam na vratu 2-milimetrsko piko al kaj????prosm lepo!Mal se zamisl,kaj pises, ker tole je slo pa preko vseh meja!Lepo se mejte!Ne pisemo se vec!Cav!
P.S.OD ZDAJ NAPREJ VAM ODGOVARJA STROKOVNJAK ONKOLOG MIHA!!!!!!!

Ko prebiram tele poste, me kar stisne. Nisem želela debate o malignem, benignem in kakršnem koli podajanju pink ponk žogice med tem kdo ima prav.

Hvala Petri in Mojci, ki sta v tej zdravstveni debati obdržali toliko človeške žilice, da sta občutili moj strah glede sinovega zdravja.

Na forum sem se obrnila da dobim dodatne informacije glede možnih variant zdravljenja – tudi alternativne. In predvsem, da slišim izkušnje drugih v podobnem položaju.

Na homeopata sem tudi že sama pomislila, vendar nobenega ne poznam. Mi lahko kdo svetuje, kje je kakšen.

Rada pa bi dobila tudi drugo mnenje o tem nesrečnem tumorju. Kam naj se obrnem?

Oj, medicinc!

Mi je prav hudo, ker si se tako razjezil in napovedal odhod. Tvoji odgovori so mi zelo všeč in se mi zdijo zelo na mestu. In mislim, da so ti in ti še ljudje tu gori zaupajo, ne gelde na to, da za odgovori stojiš z anonimnim imenom.

Mislim, oz. verjamem, oz. upam, da ljudje, ki brskajo tu gori prepoznajo bolj strokovne odgovore od manj strokovnih. Čeprav je tudi res, da človek, ki se znajde na poti raka, včasih “nerazsodno” zbira informacije.

Pozivam vse udeležence foruma, da pazljivo pišejo odgovore in da svoje t.i. bolj strokovne trditve tudi utemeljijo in podprejo z virom, saj bodo le tako najbolj koristili vsem tistim, ki brskamo po tem forumu. Sama se trudim, da vse, kar napišem, pišem pazljivo oz. uporabljam besede pazljivo (sem slišala, baje, …), če ne govorim o svoji izkušnji, ampak izkušnjah drugih, ki jih poznam. Je pa tudi res, da me gotovo včasih zanese.

Medicinc, upam, da boš vztrajal. Tvoja pomoč je neprecenljiva in leo te prosim, če se mi lahko javiš na mejl ([email protected]).

Pozdravček!

Draga Bina, zakaj bi želela drugo mnenje? Dokler nimaš izvida tudi nima smisla iskati drugega mnenja. Saj niti ne poznaš vrsto tumorja, veš samo, da spada k hipofiznim. Vkolikor boš to hotela, ti predlagam, da zahtevaš kopijo izvida, potem lahko s tem izvidom greš po drugo mnenje. Vendar jaz res ne vem zakaj. Predlagana operacija je res najboljša rešitev, ker je po transfenoidalni poti najenostavnejši in najmanj nevaren pristop do hipofize. Za sevanje se odločijo le, če z operacijo ne morejo odstraniti tumorja v celoti. Vsaj hipofizni adenomi so radiosenzibilnejši od kraniofaringeomov. Brez skrbi bodi, se ti sploh ni treba razburjati.
Tisto z lazerjem pa smo govorili pri hemangiomih. Imej malo več zaupanja v onkologe; morda si računala s tem, da jih boš našla tule. Na tem forumu ne boš našla onkologov, pa tudi če bi kdo bral, je brezsmiselno da odgovarja, ker ne pozna tvojega primera.

To moraš razlikovati, da tule nekateri pomešajo besedo rak s tumorjem; govora je bilo o benignih in malignih tumorjih (novotvorbi, neoplazmi, natančneje tumorskih celicah). Malo čudna je reakcija medicinca, saj se v 1. letniku uči o kliničnih značilnostih vnetja kot so: rubor, tumor, calor in dolor. In če bi Anja to vedela, me ne bi poskušala učiti. Če bi se vsak vsaj malo bolj potrudil razumeti druge in jih manj učiti, in ne bi postavljal na prvo mesto svoj ego, bi se lahko pogovarjali kot ljudje med seboj in ne bi odhajali en za drugim.

Za medicinca:
Jaz sem dvakrat napisal, da nisem onkolog, tule za tebe še enkrat. Jaz nisem onkolog, vendar vem kaj je tumor. Tvoje obnašanje je res sramotljivo za naš poklic, ker nima prav nobene veze z znanjem. Potrpi še malo, da se boste učili še o dispoziciji proliferacije, potem boš spoznal, da si se zdajle zastonj razburjal.
Prepis za medicinca:
Tumor (tumor – is m) – nabreklina, oteklina, bula. Benigni tumor (tumor benignus): nenevaren, nemaligen ali nezli tumor. Primarni tumor (tumor primarius): maligni tumor, ki je vzniknil v poprej nerakavem tkivu ali organu, in ki se kasneje brez zdravljenja počasneje ali hitreje razširi (metastazira) tudi v oddaljene organe.

Miha, pišem ti kot nekdanja bolnica z rakom. Nekdanji in zdajšnji bolniki z rakom smo lahko zmedeni po tvojem pisanju, pisanju Anje in medicinca. Komu naj verjamemo? Vsi naj bi izhajali iz stroke. Zato res pogrešam malo več virov ali vsaj osebne predstavitve, saj se bomo tako tudi mi lažje odločili, komu verjeti.

Upam, da bomo vsi skupaj ostali na forumu, si pomagali z izkušnjami ali strokovnimi informacijami. Morda tudi ne bi bilo slabo, če bi se kateri od vas, ki ste iz stroke, javno predstavil, morda pristopil k strokovnemu moderiranju? Javite se mi na mejl, če vas zanima tovrstno sodelovanje.

Pozdrav,

Bina,
Predvidevam, da se vaju imajo v rokah otroški onkologi na pediatrični kliniki. Če imaš kakršnokoli vprašanje, se jih nikar ne boj vprašati. So pravi stročkoti z vsem srcem pri svojem delu. In kot je meni omenila primarij Senčarjeva, mora med staršem in otroškim onkologom zaupen, iskren odnos – saj nam zdravi tisto, kar je za nas – starše- najdragocenejše – naš otrok. Prav zato se ga ne boj vprašati – kaj te zanima. Neumnih vprašanj ni. Jaz včasih pridem kar z beležnico (kjer si doma napišem vprašanja) in potem sproti odkljukavam odgovorjena vprašanja (in si pišem odgovore).

Tudi sama sem ob postavljeni diagnozi imela idejo, da bi zaprosila za drugo mnenje. Potem pa izveš, da se marsikdaj punktat pošlje na analize v tujini in da se naši zdravniki marsikdaj posvetujejo tudi s tujimi strokovnjaki. Ne vem, zdelo se mi je, da bi težko prišla do sama vzrorca tkiva (ki bi bilo lahko »odločujoče«) in ga poslala kam. Čeprav me je včasih na začetku črvičijo – če je to res rak in če se niso zmotili – kajti tudi marsikateri zdravnik (ker delam v zdravstvu jih pa veliko poznam) neonkolog me je prepričeval, da to ni rak (še sedaj si nisem sigurna ali je bila to jalova tolažba ali neznanje – ampak nič jih ne zamerim).
Na vse zadnje ko smo na začetku pristali v bolnici z diagnozo pljučnice in z oteklino na desni strani (nabiranje limfe), zdravnik na moje vprašanje, če bi otroku lahko kaj rastlo v pljučih – kakšen rakast tumor – ogovoril. »gospa, pri tako malem otroku je rak popolnoma nemogoč. Ampak (a ne Brina – materinska intuicija je neverjetna!) meni ni dalo miri. In hvala bogu smo pristali na onkološkem oddelku pediatrične klinike v Ljubljani. Ko je sinko začel s kemoterapijo in se mu stanje začelo vidno izboljšati – sem idejo o drugem mnenju popolnoma opustila. Poznam pa starše, ki so zaprosili za tuje mnenje. Pred 3 leti je to šlo preko vzajemne zavarovalnice (kako je sedaj ne vem), zbal si vse izvide – potem pa se je to vse poslalo v tujino (ZDA9 in nekako po 3 tednih si dobil odgovor. Nekateri starši so bili z tujim mnenjem zadovoljni, nekateri pa razočarani. Vse je odvisno, kaj pri drugem mnenju pričakuješ. Diagnoze, zdravljenje, protokoli so večinoma enaki. Nekateri starši so navezali tudi stike z tujini klinikami za rakava obolenja in si na tak način poiskali drugo mnenje.

Kar se tiče homeopatije – mi je nismo poskusili (tudi eno izmed mojih vprašanj o homepatiji je bilo v moji beležnici). Sem pa iskale stike tudi v tej smeri. Meni je ena hrvaška homeopatija razložila tako: ali se zdraviš homeopatsko ali pa s citostatiki (oboje ne gre- za osnovno bolezen). In ker bi sama težko sprejela takšno odločitev za otroka in ker se je pokazalo , da kemoterapija deluje – sem homepatsko plat opustila. Vem, pa da so nekateri starši (pa tudi odrasli bolniki) za lajšanje težav ob kemoterapiji uporabljali tudi homeopatska zdravila. Poznam, tudi gospo, ki je raka na maternici pozdravila izključno z homeopatijo. No, kljub vsemu se za homeopatijo tedaj nisem odločila. Težko bi sprejela odločitev za otroka – kaj pa če bi šloi kljub temu, kaj narobe?

Bina, čeprav verjamem, da ima vsak svoj bioenegetski potencial in da bi zdravljenje raka moralo biti komplementarno, sem še najbolj poslušala sebe (intuicijo), prisluhnila mojemu otroku in si med otroški onkologi poiskala tistega, ki sem mu lahko zaupala.
Vse dobro še naprej. Če želiš me lahko kontaktiraš tudi preko maila.
Lp, petra

Uh, Bina… malce sem bila dolga, pa naredila sem kakšno tiskarsko napako – sorči :))

Tudi jaz se pridružujem Kristininem pozivu – da če bi se kateri od vas, ki ste iz stroke, javno predstavil in morda pristopil k strokovnemu moderiranju.
Lp, Petra

Draga Petra,

da ne bi kdo narobe pomislil, in upam da ni Bina napačno razumela, da bi jaz predlagal zdraviti raka s homeopatijo. Sploh ne. Treba je prebrati, kako piše – dodatno. Pri fantu bi to pomenilo postoperativno; vendar v tvojem primeru (Petra) ti tudi ne bi škodilo, če bi se dodatno zdravila s homeopatijo. Morda ravno na tisti dan ne deluje, KT pa ne dobiš vsak dan.
Homeopate najdeš na /www.shd.si/

Draga Kristina,
nimam časa in odkrito povedano tudi ne volje, da bi se tule spoprijemal z drugače mislečimi. Iz oči v oči je to prijetnejše. In kot sem rekel nisem onkolog.

lp MiHa

Miha, mislim da nihče ni razume – tudi jaz – l da si predlagal homeopatsko zdravljenje. Jaz sem samo opisala svoje izkušnje (če so to izkušnje). In prav nič drugega.
Lep dan ti želim. lp, petra

Pozdravljeni!
Čeprav sem nekaj časa bil v odzadju, spremljam dokaj redno ta forum.
Prepiranje, kdo ima prav in kdo ne, nima nobenega smisla. Eni prisegajo na “strokovnjake”, drugi so spet razočarani, tretji bi radi pomagali pa ne znajo,…
Mislim, da se tako lajiki kot strokovnjaki zadeve lotevajo z napačne strani ( to je zgolj moje razmišljanje). ZAKAJ? Vsi poskušajo “bolezen ” zdraviti, pri tem pa se malokdaj sprašujejo po vzroku za bolezen in izkanju načina za odpravljanje vzroka.
Rečem “poskušajo zdraviti”, kajti nihče od zdravnikov nam ne zagotavljajo, da bo z uporabo določenega zdravila (bolnik) tudi ozdravel.
Tako zdravila, tehnike zdravljenja (poleg pozitivnega učinka), naredijo tudi marsikatero negativno nevšečnost.

Pred seboj imam izvide 17 letnega otroka mojih prijateljev in sem milo rečeno “zgrožen”.
Pred desetimi leti so otroku odkrili na možganih tumor (beligni), nekaj časa so opazovali njegovo rast in v danem trenutku – operativno odstranili.
Preventivno so otruku predpisali TH proti epilepsiji in ga zaznamovali kot potencialnega “epileptika”. O stranskih učinkih protiepileptičnih zdravil bi se dalo veliko govoriti, a to ni tema pogovora.
Sledile so si redne kontrole MRI, ULTRAZVOKI in vse kar sodi zraven. Pred tremi leti ponovna operacija na možganih (saj so se tumorčki ponovili in dosegali motečo velikost). Danes novi trije tumorčki na možganih rastejo (počasi a zagotovo) , metastaze na drugimi deli možganov, ledvicah, morda celo na žouču in pankreasa. Obstaja pa tudi upravičeni sum cist na srcu.
Od zdravil pa jemlje edino Lamiktal (ne bi se spuščal v namen in učinkovitost zdravila).
Torej, kaj lahko pričakujeta moja prijatelja, glede ozdravitve njunega otroka? Uradna medicina se izkazala kot neefektivna. Pa morda bi bilo dovolj, ko bi le za korak odstopili od načel in se malo posvetili odkrivanju vzrokov (morda, ko bi to bil otrok visokega funkcionarja).
Vzroki številnih bolezni pa je v zelo visokem odstotku neravnovesja med potrebnimi snovi in dejanso unešenimi, v organizmu. Posledično slabšanje imunskega sistema in nezmožnost organizma, da se samo bori proti bolezni.
Naj ta starša še naprej gledata na zdravnike kot na “Bogove”, ali naj poiščeta tudi kakšno alternativno možnost?!.

Hvala za vsak namig.

jaz bi dodala samo nekaj alamut47 …. ker imam osebne izkušnje z operacijo tumorja ti lahko povem, da ga niso imeli za potecialnega epileptika ampak zdravila proti epilepsiji predpišejo vsem, ki so imeli poseg v možgane a to le iz preventive…. to sem napisala predvsem zaradi Bine, ki se bo mogoče soočala z tako operacijo…..
Torej še Bini: če bosta imela operacijo na nevrokirurgiji, skozi lobanjo… čisto na kratko…. glavo pobrijejo, kožo dvignejo, zavrtajo v lobanjo in z inštrumenti odstranijo tumor… čisto laično!
Srečno vama želim in vse naj najboljše!!!!!