Kdaj si boste izborile tudi enako delovno dobo kot jo imajo moški. Izgleda, da vam ne manjka dosti. Tako boste zares enakopravne.

rajši delati par let več, kot pa celo življenje delati zjutraj v službi in popoldne doma.

Dragi gospod, če ti še ni jasno, se delovna doba žensk od sprejema pokojninskega zakona vsako leto podaljša za pol leta – kar pomeni, da bomo tiste, ki smo šele nastopile v službo, delale tako dolgo kot moški – 40 let. Torej – brez pritoževanja, če hočete imeti doma kot iz škatlice, boste morali malo pomagati, če pa vam je vseeno, kako izgleda vaš brlog, se pa bodo ženske z veseljem zavalile zraven vas na kavč in buljile televizijo…
B.

Babe! Samo godrnjate!
Vsaka bi morala biti tako pametna, da bi že prej videla če je njen mačo za pomagat, če ni si je pa sama kriva. Tista, ki pa pričakuje, da bo njen možek naredil vso ”moško” delo in potem iz same ljubezni še vso njeno delo – ta je popolnoma egoistična !!!
Vsa čast izjemam in mislim, da tiste imajo srečno zvezo, saj vejo kako se stvari streže!!!!

živjo!
daj, mačkon, navedi katera so moška dela. živimo v bloku, smo brez vikenda, domačih živali, imamo nepokvarljiv avto… ali pa opiši svoj primer!

Meni se zdi tvoj stric zelo smešen. Prav nasmejala sem se. Uboga teta sicer, jaz bi se na njenem mestu usedla zraven strica in tudi sama tolka z žlico po krožniku. Seveda bi mu že zjutraj povedala, da danes kuha on jaz pa tolčem z žlico ob 12-tih. Upam da bi razumel štos in nebi kakšna priletela.

Nisi napisala če ti kaj tvoj mačkon pomaga? Če ti ne – kaj pa potem dela ?

Zelo veliko se ukvarja z sinom, kar me zelo veseli. Rad je z njim. omoč v gospodinjstvu – trenutno živiva še pri njegovih starših skupaj tudi z družino njegovega brata. Vsak po malo, največ pa seveda jaz in tašča.

draga maša!
sporočam zadje novice: možek očitno ne vidi dobro oz. ima svoja oblačila dobesedno rad vedno na očeh. se ni veliko sekiral, da so kolegi videli oz. vohali majice za svojimi vratovi v dnevni. sem glih domov prišel – je povedal že na vratih, da verjetno ne bi bilo preveliko presenečenje. zdaj se odpravljamo na dopust in se bom oprijela tvojih nasvetov. upam, da bom letos tudi jaz kaj dopustnikovala ne samo garala.
punce držmo se!
pozdrav,
mateja

Le pohitite s kloniranjem vaših mož. Verjetno nočete biti samo enakopravne hočete tudi Nobelovo nagrado.
Kaj se sploh vežete v zakon, če pa niste za to primerne. Zdi se mi da se vežete samo zato, da bi imele otroke, kot vam narekuje narava, nagon. Ko pa vidite, kakšna je cena, ste pa vse obupane “kaj zdaj”.
Pomislite, tudi, če bi živele same bi morale pospravljati in čistiti celo hišo same, če bi jo nekatere sploh kdaj imele, tako da tu ne vidim razlike, če poleg vaše posode opere pomivalni stroj še moževo in če poleg vaših cunj opere pralni stroj še moževe. Edino, kar je še ostalo je to, da morate likati poleg vaših cunj še moževe, kar pa ni tako hudo, da bi se morale tu po forumu razpisati.
Zares trpite… le kdo je bil ta hudoba, ki vas je prisilil v zakon.
Spomenik lahko postavite vašim, mamam in babicam, katere so poleg težkega in napornega dela na njivah, ne pa v “pisarni”, opravljala tudi vsa gospodinjska opravila brez pralnih, sušilnih, pomivalnih, likalnih(na paro) aparatov.
Slava jim.

Tudi jaz sem v upanju, da se bo kaj spremenilo preizkusila ta način in žal pri nas ne deluje. Moža sem želela pripraviti do tega, da sam poskrbi za svoje perilo. Nabavila sem mu koš za perilo kamor naj bi oz je spravljal svoje umazano perilo. Prati pa ni in ni dal. Tudi ko je v omari zmanjkao nogavic ali gat je vzel iz koša ene umazane, jih ročno opral in dal sušiti za naslednji dan.  Sicer so razne nogavice, majice in gate ležale tudi okoli po stanovanju na kavču, pralnem stroju, komodi, na stolih, fotelju in na ostalih dostopnih površinah. In tam so ležale tudi več tednov oz vse dokler jih sama nisem pospravila.
Svoje umazano perilo je mož z veliko vspodbude sicer občasno dal oprati in celo obesil sam, vendar je to perilo viselo na sušilcu v dnevni vse dokler ga ni sproti porabil. Ni ga zložil v omaro. Težava, ki je ob tem nastala je seveda ta, da je bilo potrebno oprati še garderobo od malčkov in kaj mojega, pa ni bilo kam obesiti. Tako me je prislil, da sem že dolgo presušeno robo pobrala kar sama. Zgodilo se je tudi, da je dal ven sušiti kako majico, pa je ostala zunaj več tednov, dež jo je večkrat zmočil in večkrat se je posušila. Ni je pobral. Na koncu sem jo jaz morala, konsem dala sušiti posteljnino. Nad vsem skupaj sem počasi obupala. Si res ne želim živeti v totalnem kaosu, kjer je vse navlečeno. Mene to pač moti bolj kot občutek lakote. Ta pa bolj moti njega in tako večlrat kaj skuha.  Ne hodi pa tako pogosto v trgovino, pa se počutim kot ena mula, ki vlači vso to težo gor sama, on pa kar je in je. Res je tudi, da pomije posodo, ker nimamo pomivalca. Pa smeti odnese. Če mu kaj naročim morda naredi, če naročim dve stvari je preveč, ker se nekako zmede in se zgodi, da obe pozabi. V glavnem je gospodijstvo večini moja domena. Žal je tako.