Najdi forum

moževa pomoč

Draga Mateja! Pomoči ni.Če ni bil že prej navajen gospodinjskih del,je sedaj,ko je že poročen hudo prepozno.Tudi moj je eden “njihovih”. Žal: Lep pozdrav!

A veste, punce, kaj je po mojem treba najprej ukreniti? Same moramo v svojih glavah nekaj razčistiti. Malo sem vas namreč brala in večina vas piše: “pomaga MI pri tem in onem…”. Se pravi da vam pomaga pri VAŠEM delu – same tako mislite. Se pravi da je vaše delo doma pospraviti, skuhati, oprati, zlikati itd., in če imate pridnega moža, vam pri tem pomaga.

Ste že kdaj pomislile, da je to njegovo delo in mu pri tem ve pomagate? Če sta mož in žena oba v službi in prideta recimo ob štirih oba domov, zakaj je njeno delo skuhati in pospraviti, on pa pri tem pomaga ali ne? Ta “delitev dela” izhaja iz naše tradicije, ko je včasih mož hodil na delo, žena pa je bila doma in skrbela za dom in družino. Takrat je bilo to razumljivo, on je pač delal zunaj, ona pa doma. Če pa zdaj oba delata zunaj, zakaj je domače delo ostalo njeno?

Kaj mislite?

Katarina

Jaz nisem dolgo poročena, zato sem kar zgrožena, ko prebiram ta vaša sporočila.
Moram povedati, da sem zaenkrat v gospodinjskih opravilih sama, zato me zanima mašin odgovor mateji (upam da bo odgovorila), kako je bilo, ko je tako ignorirala njegovo perilo, kosilo zanj, … in kako je zdaj. Je zdržal?
Kot sem že povedala sva še bolj na začetku, zato upam da ga bom kaj spremenila.

odgovor bo, samo trenutno imam premalo časa

lp.

pa začnimo:
PRI NAS doma je vsa gosp. dela delala MATI
PRI NJEMU doma, pa je bila njegova MATI SUŽENJ njemu in očetu.
toliko o tem, kakšen vzorec vedenja sva prinesla v zakon.

ko sva se poročila sem bila jaz rizično noseča in sem morala strogo ležati.
jaz sem naivno pričakovala, da bo v taki situaciji mož skrbel zame…
ampak ker smo živeli še skupaj z njegovimi starši, je vse delo PREPUSTIL MAMI, kot je bil vajen od prej…
jaz sem ponorela in sva se tik pred porodom odselila v svoje stanovanje.

spet sem naivno mislila, da sedaj, ko ni mamice več, pa bo skrbel zame…
pa tudi ni.
kuhala nama je MOJA MAMA – do poroda in še dva meseca po porodu.
jaz sem imela poleg rizične nosečnosti tudi zelo komliciran porod in po porodu vnetje šivov, vnetje dojk, vnetje ledvic… otrok je zelo malo spal in sem bila popolnoma izmučena…
in v takem stanju mi je mož nekega dne rekel, da so šipe umazane…

jaz sem pred poroko BILA PRIPRAVLJENA prevzeti večino gosp. del nase.
IZ LJUBEZNI do njega. hotela sem biti pridna žena.
po tem, ko pa sem videla, da ko bi samo NEKAJ ČASA jaz potrebovala pomoč od njega in mi je NI nudil… sem vedela, da bo sledila REVOLUCIJA…

sledil je pogovor o delitvi del.
zmenila sva se, da samo jaz perem in likam.
on pa je takrat že poskusil skuhati kakšno kosilo in je marsikaj skuhal bolje kot jaz in sva se zmenila, da bo on kuhal (kadar bo imel čas seveda, če ne bom jaz) in ODNAŠAL SMETI.

ampak vedel se je kot da se nisva nič zmenila.
smeti ni redno praznil, če sem mu jih napravila pred vhodna vrata, jih je odnesel v kakšno sobo in tam so se vrečke nabirale tudi po par dni.
nogavice in ostalo umazano perilo je, kot je bil vajen puščal povsod po stanovanju, tako da namesto, da bi kaj pomagal, sem imela še delo z njim.

ko sem dojela, da mojih OPOZORIL, naj se MALO POTRUDI, naj se drži tega, kar sva se zmenila…(in edina resna njegova zadolžitev je bila smeti) ne jemlje resno…
sem ZAČELA PUŠČATI PERILO, KJER GA JE PUSTIL ON (tudi, če so prišli obiski in so bile njegove umazane spodnje hlače v dnevni…)
in ga vedno SAMO OPOZARJATI…pospravi nogavice za sabo… pospravi čevlje za sabo… tako, da je videl, da tistega NE BOM NAREDILA ne jaz, ne nihče drug namesto njega!!!
(in je potreboval POL LETA, da se je navadil pospravljati vsaj cunje za sabo…
čeprav se zgodi še vedno, da jih kje najdem, ampak so res izjeme)

jaz sem mu v pogovorih, neštetih rekla, da je njegovo vedenje nemogoče, nerazumljivo, nedopustno in on je na to odgovarjal, da je tako navajen in, da ne more navad spremeniti čez noč.

ok, dejstvo je bilo, da se nobenega dogovora ni držal in sem se pač se odločila za to zadnjo varianto…NEHALA sem KUHATI ZANJ, NEHALA SEM LIKATI…
( že ko sva se poročila, sem mu enkrat pokazala, kako se lika, za vsak slučaj, če kdaj zbolim, če bom morala kam iti dalj časa, da bi si znal pomagati tudi sam, da mu ne bi prišlo na misel nositi kaj k mamici …)
tako da likati je znal in si je pač zlikal sam…
in zanimivo, ŠE ŽVIŽGAL JE ZRAVEN, ko je likal, kakor, da se zelo zabava…
(ga je pa streznilo tudi to, da sem mu enkrat rekla, da sem kosilo, kar je ostalo raje vrgla v smeti, kot bi ga pustila njemu)
je pa naslenje dni potem ZELO REDNO nosil smeti, pazil na umazano perilo, kuhal in naredil še kaj takega zraven, kar mu sicer ne bi bilo treba…

in
jaz sem SE OMEHČALA in mu spet zlikala cunje, kar jih je ostalo.
in tako sva to počela 5 LET!!!
če se je on držal svojih dolžnosti, sem se tudi jaz, če se ni, se tudi jaz nisem
IN SE JE NAUČIL.
ampak je trajalo pet let.

DANES, kadar je prost skuha, daje prati posodo… včasih posesa, pazi, da pospravlja umazano perilo, včasih, pomaga nesti sušiti, včasih gre v trgovino…
saj ni važno, bistveno je, DA JE DOJEL, da SI JE TREBA POMAGATI…
da tisti, ki je doma, da opravi kar je treba, ne da te, ko se vrneš iz službe še vse čaka.

naučila sem ga tudi, kako se da prati perilo, tako da če bi jaz bila dalj časa odsotna, da je sposoben sam opraviti vse delo in sam poskrbeti za otroka.
in tako je prav.

sedaj, ko je začel pomagati, se tudi jaz trudim, da postorim čim več sama,
oz. imam tisti občutek, ki sem ga pogrešala v začetku zakona…
da si pomagava drug drugemu, da sva usklajen tim.
večkrat skupaj kuhava, obešava perilo, generalno čistiva skupaj…

točno je določeno samo to, da samo jaz likam
in samo on nosi smeti…
in jih NOSI REDNO, ker ve, da porabi manj časa za to, kot pa za si zlikati srajce….
ostalo pa je odvisno od časa, ki ga kdo ima.

je pa bilo potrebno VELIKO POGOVOROV, VELIKO POTRPLJENJA, veliko razočaranja, VELIKO BORBE, da sem to dosegla.

zato NE OBUPAJTE in vztrajajte.

moški, ki bi samo prišel domov in čakal kosilo inpd… ali pa bral časopis, ko žena čisti… je zame stvar preteklosti.
res, da so videli ta vzorec še pri starših, saj nas je večina živela v takih družinah, ampak danes je tempo življenja drugačen in če si zakonca med sabo ne pomagata, je življenje za eno zaposleno mamico zelo hudo.

jaz sem se potem spraševala… je to ljubezen?
da žena dela, mož pa počiva?
LJUBEZEN JE, DA DAJEŠ TI NJEMU IN DA DAJE ON TEBI…

Živjo,

čestitam Maši da je bila vztrajna in da ti je uspelo.
Strinjam pa se tudi s Katarino, ki pravi zakaj mislimo da je gospodinjsko delo naša domena in moški le pomagajo, pa še to če jih opominjamo in prosimo…
Midva z možem sva se včeraj pogovarjala o tej temi in se je strinjal z vami da bi mogel biti bolj pozoren na te stvari in mi je obljubil, da bo bolj pazil…. Mogoče je to posledica da bova imela čez nekaj dni obletnico poroke in bo to nekakšno darilce zame oz, za naju. Kajti sam je opazil da kadar kaj naredi brez prošenj in opozarjanj sem tudi jaz boljše volje in nasmejana to pa se pozna tudi zvečer :-)))

Bomo videli…. LP Majda

Draga Helena, kot si napisala si šele na začetku zakona in bi bila velika škoda če bi že prav na začetku vse zavozila, zato ne pusti se zmesti in zavajati ter bodi predana tvojemu možu, saj bo le tako tvoj mož lahko pravi MOŽ, ne ga spreminjat v gospodinjo. Ženska opravila so in bodo vedno ženska opravila. Saj zato pa ste ženske, sicer bi bile moški.

ps: Ne spreminjaj tvojega moža, ostani mu raje zvesta in predana in pusti mu to kar mu je dala narava, da je moški.

Tudi jaz sem bil pri svojih starših vajen, da je vse gospodinjsko delo opravljala mama. Tako je bilo tudi pri ženinih starših.

Na začetku najinega skupnega življenja je vsa gospodinjska dela opravljala žena. Potem pa je začela z “prevzgojo”. In v 15 letih dosegla, da kar nekaj gospodinjskih del opravljam jaz. Izključno njeno je ostalo samo likanje, vsa ostala dela si delima.

Moti pa me ena stvar, ki pa se verjetno ne bo nikoli spremenila. Jaz dostikrat ne vidim, da bi bilo potrebno kaj narediti. Če mi žena reče naj naredim potem tudi vedno naredim tisto. Včasih pa mi ne reče nič, naredi sama, potem pa kuha mulo.

LPL

Pozdravljene bom še pa jaz malo dodala o mojemu možeku. Najprej lahko pohvalim Mašino vztrajnost in, da je dosegla tisto kar je želela svaka čast….
Od kar poznam mojega moža je zelo dober mož, ga lahko takoj na začetku pohvalim in moram potrkati, da bi tako tudi ostalo. Moj možek opravlja vsa gospodinjska dela skratka vse, da mi ni treba naštevati. Hoče sam, nikoli mu nisem rekla, da mora narediti to ali ono vedno se sam spomne. Še več se spomne kot jaz moram priznati. Sedaj, ko imam rizično nosečnost pa kuha tašča. Nimamo skupnega gospodinjstva, ampak vsak svoj vhod tako, ko tašča skuha prinese mi v hišo. Imam tudi zlato taščo, ker se zavedam, da takšnih tašč je zelo malo. Perila ne obešujem, ker imam sušilni stroj, če je pa tako lepo vreme mi pa tašča obesi perilo. Skratka zaenkrat nimam pripomb in ne vem kako bi se navadila, da mi mož ne bi nič postoril v gospodinjstvu. Vsaki želim, da ima moža zelo dobrega…………
Lep dan še naprej
Doroteja

Dragi Rob Roy in Helena, pa še kdo..!

Če moški zato, da se počuti pravi MOŽ in ne GOSPODINJA, potrebuje ženo (ki mu streže), potem nekaj krepko ne štima. Niti z moškim, še manj pa z žensko, ki to dopušča. Res ne vidim poante velike ljubezni in zakona v tem, da žena skrbi za vse in je zadovoljna s tem, da lahko nekomu streže. Razumljivo je, da če prineseš takšen vzorec iz mladosti, gredo stvari malo težje v pravo smer. Imaš pa zato svojo glavo in pamet, da uvidiš, kaj je partnerstvo.
Če bi bil moj mož takšen, potem bi definitivno raje ostala sama in se s kom občasno videvala, prav tako bi bili bolj srečni tudi otroci ob srečni in zadovoljni mami…
Preberite še enkrat, kaj je napisala Katarina!!!

P.

Si mi prebrala misli! Po moje to absolutno in edino drži!

Katarina bravo!
Moj mož pri najinih pogovorih o pospravljanju vedno reče: Kako moreš reči daTI nič ne pomagam. Pomagam TI pri otrocih, …. Jaz pa čisto znorim: A sta samo moja otroka, a je to samo moje stanovanje,… Jaz hočem sodelovanje ne pa pomoč.
LP Karin

če te moti, da ne vidiš dela, ti predlagam malo šolo gospodinjstva, ki izgleda tako:

ženi poveš, da boš npr.en mesec samo ti skrbel za vse v gospodinjstvu…

v tem času se bo nabralo prav vse delo… sesanje, pranje, dajanje sušiti, likanje, kuhanje, nabava v trgovini, odnašanje smeti, pospravljanje postelj, igračk ipd.

tako, da boš približno dobil občutek, kaj vse je potrebno vsakodnevno postoriti, da je stanovanje videti kolikor toliko pospravljeno, da nisi lačen ti in otroci, da imaš kaj obleči, da greš spati v pospravljeno posteljo, da ne smrdi po smeteh, da ni umazane posode, da ni pajkov, itd… itd…

kako se ti zdi predlog?
ti se boš marskaj naučil, pa še žena bo vesela.

;-))

… kje si ludwig?
ti ne ustreza predlog, kajne?

je že lepše biti moški in gledati tv, ko žena pospravlja…

pozdravljene!
sporočam vam žalostno vest, da sem s preskakovanjem moževih cunj po stanovanju zdržala celih 20 ur, smrk, smrk. potem sem dobila najavo sestre, da s familijo pride na obisk. in kaj mi je preostalo? na žalost, pospravljanje tudi njegovih cunj, ker je bil možek v službi. zdaj čakam obisk njegovih prijateljev in ti bodo doživeli razstavo moževih majc po dnevni sobi, čevljev in nogavic po hodniku.
hvala vam vsem za vaše izkušnje, maši za izčrpno poročilo in navodilo za nadaljno uporabo. joj, kje sem bila pred petimi leti?

Mateja
Iščem to knjigo Moški so drugačni, ženske tudi, kje si jo kupila, ali je že prevedena v slo? Imam knjigo istega avtorja Otroci so iz nebes – super knjiga!
lp

katji pozdrav!
tudi jaz imam na spisku to knjigo, ko me bo pot zanesla v knjižnico. hvala Joži* za naveden odlomek.
lepo se imejte!
mateja

kako je reagiral mož??

Knjige Johna Graya se ponavadi prodajajo v Interšparu na Viču. Tam sem jih tudi sama kupila. Poleg “Moški so z Marsa, Ženske so z Venere”, imam še “Moški in ženska v spalnici”. pa še ena na temo spolnost je tudi že prevedena, pa se ne spomnim naslova. Super, vse je prevedeno v slo. jezik

Po moje pa kar čakanje, da se bo možek sam spomnil in kaj naredil tudi ni na mestu – a naj vam misli bere? Moj mož veliko kuha, redko pomiva posodo, to pač počnem jaz, prat perilo dajem jaz, on obeša, likam ne, pač pa sem mojster v zlaganju na rob – če bi imel srajce (pa jih nima, ima raje majice) bi jih nosila v čistilnico likat, smeti odnašava oba, h kontejnerju (1 km od hiše) jih večinoma pelje on, sesava oba izmenično – ja, kaj pa potem še ostane? Aja, kopalnica – po nekem čudežu moški ne vidijo svinjarije, tako, da je to na meni, on skrbi za čistočo avta (tam jaz ne vidim svinjarije). Okoli hiše (trava, potke) večinoma dela on, jaz skrbim za rožice (ki jih imam ravno toliko, da jih zlahka zalijem).
Moževa mama je gospodinja, to pomeni, da je vse svoje odraslo življenje posvetila skrbi za dom in družino. Moj svak je razvajen do nezavesti, moj mož pa ne, kljub temu, da je imel do 25 leta vse prinešeno k riti… malo je karakter, malo pa vzgoja… če pa ste dobile takega, ki nič ne dela, ga v gospodinjca ne boste prevzgojile, morda le malo premaknile v smeri “pomoči”…
Glede moških pripomb o sužnjih in gospodinjah s lulčkom – časi, ko je ženska skrbela z ognjišče, moški pa je šel na lov so mimo… ali pa ne, za vas. a potem pomilujem ženske, ki se vam pustijo. Verjetno pa imajo v okviru svojih zakonskih dolžnosti še obvezen seks, ki seveda sledi moževemu večernemu počitku na kavču….kolena narazen! če je ženska utrujena, pa lahko malo zadrema, kaj pretresljivega verjetno itak ne zamuja, vi, veliki mačoti, a ?
T.

New Report

Close