Res ne vem kaj naj .Kdo je kriv in kje tiči problem.Mož je večinoma slabe volje zaradi raznih življenskih situacij: denar,služba,odnos.otroci…Takšen je odkar pomnim skupaj pa sva že 20 let.Pri njem me moti njegova zaletavost,nepremišljenost in rinjenje v težave, predvsem pa njegova zaslepljenost ,ker ne vidi kako resne so zadeve že postale.S takšnim človekom je težko, čeprav je po srcu dober in skrben me njegova naivnost uničuje.Njegova tema je večno razpravljenje o težavah vseh vrst ,tako da zakonskega življenjenja že praktično ne živiva več ne v postelji in čedalje manj tudi v dnevni sobi.Med tem časom,ko godrnja se seveda ne sprašuje kako je meni in kako se počutim,po njegovem naj bi imela jaz v tem zakonu še najmanj težav,čeprav me zakon z njim počasi najeda saj ves čas skače iz problema v problem izključno zaradi svojih napačnih odločitev in naivnostjo.Sekiranja se je že tako navadil ,da že spontano pokaže slabo voljo na obrazu,ki se ne neha in ne neha in čedalje bolj je vseskupaj podobno ženskemu godrnjanju.Razmišljam o ločitvi vendar finančno nimam dovolj denarja ,da bi skrbela zase.Upam,da me bo kdo razumel kaj hočem povedati in mi svetoval kaj naj naredim saj opažam,da ima mož iste lastnosti in obnašanje kot njegova mama.

Pozdravljena NatašaV

Spremenila ga ne boste, ker se ne da spremeniti nikogar, če sam tako noče in še posebej, če meni, da težava ni v njem, temveč v njegovi okolici. Je, kakršen je in če se ne bo kako drugače odločil ( kar se ne bo zgodilo kar tako, samo od sebe) bo takšen tudi ostal in po vsej verjetnosti bo z leti njegovo vednje le že močnejše.

Će želiš spremembo moraš začeti pri sebi. Nehaj se ukvarjati z njim in se usmeri vase. Najprej razišči, kaj točno si ti želiš, kaj bi tebi prijalo, česa ne prenašaš in česa ne boš več dovolila. To ne gre z danes na jutri, za spoznavanje (resnične) same sebe si moraš vzeti čas.

Ko boš vedela, kje so tvoje meje ( npr. česa enostvno ne preneseš več ali ti celo škodi) potem jih moraš postaviti tudi tvoji okolici. Ne rabiš razlagat zakj in kako, vse kar moraš je povedat, dati vedeti, kaj ti je prav in kaj ne in nato počakati, kako bo okolica reagirala. Včasih je to za okolico dovolj velik šok ( če seveda pri mejah vztrajaš in se ne greš enkrat tako, drugič drugače) da se zamisli in se začne tudi sama spremnijati. Drugič je večji šok zate, ker odkriješ tudi tiste neprijetne stvari v okolici, ki jih do sedaj nisi videla ali nisi želela videti in odkriješ, da tako ne bo šlo več.

Če je tako, potem moraš energijo, namesto, da bi se ukvarjala za okolico in od nje pričakovala, da se spremeni, tako kot je tebi pravi, usmeriti v iskanje rešitev, ki bi bile primerne zate. Če odkriješ, da želiš iz tega odnosa stran, ker te ne izpolnjuje oz, ti morda celo škodi, potem je pač treba najti načine, kako to storiti.

Praviš, da se ne moreš sama preživljati, torej je čas, da začneš iskati rešitve, ki zagotovo obstajajo, če jih dovolj dolgo iščeš, če si pripravljena v to vložiti res vso samo sebe, trud , vztrajnost, pogum …in vse, kar je potrebno, da se premakneš tja, kamor želiš.

Če bo ostalo zgolj pri tem, da boš govorila, da se ne da, vse ostalo pa bo isto, potem ni kaj dosti razlike med možem in teboj, razen te, da sta vsak obitčala v svojih lastnih strahovih in (ne)ugodni domačnosti in komfortnosti. Ali boš raje iskala izgovore zakaj se nekaj ne da ali vso odgovornost za svojo nesrečo prelagala na moža in ostala zataknjena v življenju, ki ga živiš ali boš raje vso energijo usmerila v iskanje rešitev in trmasto vztrajala na tem in si tako ustvarila možnost življenja, kot si ga želiš in po katerem hrepeniš, pa je odvisno od tebe.

GittaAna