No, meni se pa zdaj po tem zadnjem postu zdi, da je vajin seks itak brezvezen in da sploh ni čudno, da išče nekaj “več”. Pa kako to zgleda, da leta in leta pred koncem potegneš tiča ven in ga zdrkaš do konca? Ne vem, nisem moški sicer, samo sem pa mnenja po prebranem, da bi malokateremu tipu tole sedlo na dolgi rok. Niti kot ženska si nekega blaznega užitka ob tem ne predtavljam. In če je nekaj bedno, prejkoslej najdeš nadomestek. On si je sicer malo čudnega, ampak OK, sej je tudi vse ostalo čudno. V bistvu sploh ne seksata, če sem lahko malo nesramna. To, kar si opisala, je samo praznenje – s tem, da se tip celo potrudi, da tebi pride.

Yo, vsak človek je drugačen in tako tudi spolni odnosi, ki jih imajo. Samo zato, ker ga da na koncu ven ni nujno rečeno da je vse pred tem slabo.

Ima pa tip težave, in kolikor sem brala o teh stvareh se fetiša pač ne da izbrisat, mogoče s kako dolgotrajno in zelo drago psihoterapijo, ampak ne verjamem.

Recimo – na eni strani o spolnosti opisuje, kako je pubertetniku sosedova punčka s čevljem stopila na moda (otroci so pač raziskovali te stvari) in mu je prišlo, ta človek je potem celo življenje lahko v spolnosti užival skoraj izključno če so bili prisotni čevlji, brca v mednožje ali vsaj stopala.

Jaz bi temu rekla duševna motnja, se je pa verjetno ne da zdravit, sploh pa če se oseba zdravit sploh noče.

Odvisno je tudi, koliko se imata vidva še rada. Če je med vama ljubezen, se bosta verjetno lažje potrudila za en lep odnos med rjuhami, ki bo temeljil na ljubezni, za zadovoljevanje njegovih čisto orto spolnih potreb pa naj gleda usnje, porniče, karkoli se mu pač zdi.

Glej, ne misli, da to počne po moji želji. Tud meni bi bilo lepše, če bi se lahko sprostila do konca z njim, ampak njemu to paše. Pravi, da mu je velik do tega, da je meni lepo, ker se on itak lahko sam zadovolji.Saj sva se o tem tud pogovarjala še na začetku zveze, pa sem mu pojasnila, da bi rada, da sva eno tudi v postelji, a kaj, ko se je vedno znova ponavljal njegov vzorec.Takoj na začetku sem jemala tablete, a me je prepričal, naj neham, ker ne želi, da bi se basala s kemijo.
Jaz mislim, da me ima on sicer rad, saj tudi pravi, da ga še vedno ful rajcam, ampak še rajši ima samega sebe in svoje fantazije.Je pa na meni, da dam na tehtnico njegove dobre lastnosti in njegove perverzije in se odločim, a li je to še človek, s katerim želim živeti. Sploh, če je res to, ka r pišete, da tak človek ostane tak do konca in da nima smisla razmišlat o kaki terapiji.
zdaj sem pa še bolj žalostna. Kako bo naprej, pa ne vem.

Ej, tale zgodba je pa huda !

Najprej preberem, da ima mož v pisarni izložbeno lutko. O.K. zakaj ne !? Jaz imam en pošten kaktus.
Žena se sekira, ker je lutko oblekel v hlače in telovnik. Meni bi bilo skrajno čudno, če bi imel kdo v pisarni nago lutko.
V nadaljevanju preberem, da rajši gleda lutko kot skače čez plot. Menda bi on več seksa kot ona. Zgodba ima ozadje si mislim in berem dalje.
Prebrala sem do konca in obnemela.
Mož ima več od plastične lutke kot od žene. Žena sploh ne ve čemu je namenjen sex. Koliko časa živita skupaj ?

Moj močno z moralo neskladen odnos do moža in/ali ljubimca je za vse tri uporabnike bistveno boljši kot zgoraj opisane prigode. Ljubezen in zvestobo v tej družini ponuja samo izložbena lutka

A ja ! Z možem in ljubimcem nisem nikoli uporabila zgoraj opisane oblike kontracepcije ( potegne tiča ven in dokonča sam – jasno da mu lutka bolj paše- se ni treba sekirat ). Mene zlo rajca ravno moje slačenje. Zelo poredko se gola vležem v posteljo in čakam na akcijo. Ob redni uporabi bi se počutila kot izložbena lutka.

Skrajno neverjetna zgodba !

Najprej se ti usedi dol sama s sabo in se vprašaj, koliko ti je v resnici do tega človeka in vajine zveze. Če ga imaš zgolj rada in si ga navajena, to ni dovolj in je najbolj pošteno, da to agonijo presekaš in greš, preden bosta drug drugega ranila do te mere, da se na koncu niti človeško pogovarjat ne bosta več zmožna in bo vse skupaj samo vračanje udarcev in zamer.

Če pa gre za kaj več, je pa moj nasvet sledeč. Posedi moža dol in usekaj en odkrit pogovor o vajini zvezi in vajinem spolnem življenju. V resnici je tako, da je edini, ki pozna spolne preference tvojega moža, pač tvoj mož. Naj ti mimogrede namignem še nekaj: spolne preference so zlasti za ljudi, ki odstopajo od mainstreama, big deal in zelo osebne. In pri večini je dovolj ena napačna beseda v smer zgražanja in človek se zapre kot školjka. Nihče noče, da bi se svojemu partnerju (življenjskemu ali spolnemu) zdel freak, čuden, perverzen. In če na moža sama pri sebi nisi sposobna gledati drugače kot na freaka, je prav tako edino fer, da zvezo prekineš. Kako doseči zadovoljujoče spolno življenje za vaju oba, je stvar, ki jo lahko dosežeta samo z odkritim pogovorom – ja, možno je, da sta v resnici tako nekompatibilna, da bi bil vsak kompromis za oba žrtvovanje in ne kompromis. Možno je pa tudi, da sta zato, ker so se med vama nabrale že zamere, krenila veliko bolj ekstremno vsak v svojo smer – on v ekstremen fetišizem, ti v odklanjanje fetišizma – kot sta v resnici naravno “navita”. Jaz na tvojem mestu bi poskušala priti stvari do dna.

men je pa vseeno

1. Tvoj mož te ne vara, tvoj mož se samozadovoljuje.
Ali zato uporablja domišljijo, revije, filme ali lutko, oblečeno v karkoli je drugotnega pomena. Lutka je pač redkejša oblika.
2. Tvoj mož se samozadovoljuje, ker pri tebi ne najde tega kar želi.
V spolnosti so meje objektivno določene tam, da ni nihče poškodovan in v okviru tega kar prepoveduje zakon. V okviru tega so vse želje dovoljene. Seveda je pa vprašanje, koliko jih je druga stran (parner) pripravljena izpolniti in kje je meja (tu je stvar subjektivne ocene in eden od bistvenih delov za pogovor med partnerjama, posebej v primeru, nekoliko “eksotičnejših” želja.
3. Dober seks je le del pogojev za uspešno zvezo, slab seks je zadosten pogoj za slabo zvezo.
Tvoj mož očitno ima (meni, da ima), kar je z njegovega vidika je enako, slab seks.

Poročena ljubica je zelo dobro napisala žensko plat.

Da ti dodam še moško noto, sam bi se za partnerko oblekel v karkoli, kar ne bi ogrožalo mojega zdravja. In neizmerno bi se zabaval v vlogi: vojaka, pilota, usnjenega rambota, supermana ali česarkoli, malo manj kot pika nogavička, peter pan ali kalimero, a če bi jo to zabavalo in ji popestrilo spolno življenje, zakaj ne. Njeno veselje bi mi bilo dovolj velika nagrada, pa tudi če ne bi dobil “protiusluge” v obliki medicinske sestre, stevardese, samostoječih nogavic, usnjene opreme ali česarkoli, kar bi bil recimo moj fetiš. Pa kaj govorimo o fetišu, gre za popestritev tega kar počnemo med rjuhami. Širitev nog v stilu vse za Anglijo je hvala bogu preživeto načelo. Koristi od tega imajo ženske še bolj kot moški.

Moj nasvet bi bil, da si v specializirani trgovini ali preko spleta nabaviš ustrezno opremo in ga presenetiš. Če boš to naredila vsaj enkrat na teden bo lutki brezdvoma odklenkalo.
Če pa to jemlješ kot osebno ponižanje, redukcijo sebe na spolni objekt, bo lutka ostala ob obstoječi spolni praksi. Pravzaprav boš lahko še srečna, če si ne bo poiskal žive lutke. najbolj je pa žalostno, ko gredo partnerska razmerja k vragu zaradi takšnih malenkosti kot je oblika (ne)oblečenost v akciji. Madona je to žalostno.

Vsem hvala, da ste si vzeli čas za moj problem, še posebej Ta pravi Monici, ki je najbolj razumela, na kak način me ta situacija boli. Ne bom odgovarjala vsakemu posebej, čeprav bi najbrž bilo bolj prav.
Ene par pripomb bi pa vseeno imela:
– nekaj vas jih je reklo, da je itak moja krivda, ker da “razširim noge” in to je to. To sploh ni res, rada seksam in mi je všeč, kadar čutim bližino mojega moža. Tudi sem se kdaj preobleka tako kot je bilo njemu všeč, čeprav sama nisem posebej zagreta za to. Ampak rada bi videla vas, če bi vedele, da se bo vsako božanje končalo s stavkom: “A si greš oblečt tiste chapse/tiste usnjene hlače…” – mene kr stisne v želodcu, ker nikol ni drugače, nikol nimam občutka, da sem mu jaz kot oseba toliko všeč, da bi bil sposoben z menoj pozabit na vse – ampak moram vedno postat nekdo drug. Ne vem, težko razložim, kaj se v tistem trenutku zgodi v meni, počutim se ponižano in naveličano. Če rečem, da mi ni, je preostanek seksa -z njegove strani- neka mlačna zadeva, ko da mora pač opravit dolžnost.
Zato ni res, da sem vsega jaz kriva – in sploh se mi zdi, da radi planete na ženske – ali ima toliko jajc, da se takoj loči, ali je pa sama nesposobna; pa ni vedno tako enostavno, stvari so bolj komplicirane, kot jih prestavljate tu.
Moj mož ima problem. Ker fantaziranje rabi, sicer ne funkcionira v seksu. Ker se ga sam ne zaveda, dopovedat si pa ne pusti, zaradi njega drsiva v nepopravlivo zakonsko krizo.
Jaz se bom še trudila za dober odnos, koliko časa pa še, pa ne vem.

Meni bi se tak tip zagabim do onemoglosti, se dotaktnit se me vec ne bi smel! To je tak hinavski fetishist, zakaj ti ze na zacetku veze ni odprto govoril o svojih fetishih in bolani spolni fantaziji???
Zakaj ti bolniki tako prekrivajo – je jasno, ker se zavedajo, da bodo drugace vsi potencialni partnerji/simpatije pobegnili od njih stran. Komaj ko se v vezi pocutijo varne in dovolj sigurne da konec ne bo sel en dva tri, se zacenjajo odpirat, ampak to odpiranje je tako vsiljivo in nesocutno do partnerja, da se vsakemu socloveku zacne obracat zelodec. Kmalu so tako arogantni in vsiljivi, da iznicijo partnerja v celoti.
Glede na to, da v zacetku ni bil posten do tebe, se ti nimas sploh kaj za spreminjat, ampak moras pa na vsak nacin jasno povedat svoje stalisce in zahtevat da se stanje povrne v cas, ko sta zacela in v prva leta.
Ker, nikoli ga ne bos mogla zadovoljit seksualno- ce gres en korak preko sebe samo zaradi njega, bo zahteval naslednjic se dalje en korak, do neskoncnosti. Mogoce bos mogla igrat lutko, bit negibna in oblecena v usnje, kaj vem kaj ti vse pocnejo, ni pa niti priblizno normalno in glede na to, da se vidva nista spoznala preko kaksnega fetis kluba za ljubitelje usnja, nima pravice od tebe zahtevat, da se sedaj ko se je on sprostil in pokazal svoj pravi bolani seksualni jaz, tudi ti zaradi njega spremenis in se mu spolno podredis !!!!!!!!!
Pacek je, ker ti ni na zacetku povedal kaj ga vznemirja in te je vlovil na podmuklo igro. Namesto da se sramujes, reci, da bos vsem v druzini in skupnih prijateljem povedala, kaj pocne in da je to bolano, ter da zahtevas takoj da odnese to bolano lutko iz bajte in se gre zdravit, ce ne bo hotel, naredi konec. Daj mu casa dva meseca, da aktivno zacne zdravit svojo psiho, ti pa se vmes ze pripravljaj na odhod.

Ma kako se ti ne splaca koncat s tem psihopatom zaradi, kot ti pravis, “ene lutke” ? Mislim da ena lutka sploh ni problem, problem je ta, da TI SEKSUALNO NE ZIVIS KOT SI ZELIS, da imas posla z nekom ki te je zaradi lastnih psiho problemov zacel seksualno zavirat in se ti je oddaljil? Seksualnost pa je se kako pomembna za kvaliteten odnos. Z njim nikoli vec ne bos uzivala spolnosti ce bo ostal kot je ali se bo se bolj odprl (kar se po mojem bo), pozabi na to, ta vlak je odpeljal. Lahko se se samo sama sebi zagabis, da sploh kdaj dovolis, da se te dotakne.
S temi psiho izjavami: bodi srecna, da ne hodi okoli pa je itak vse povedal o sebi. Zakaj mu ne vrnes z istim stavkom? In reci: se en tak izpad, pa bom jaz zacela hodit okoli in ti se me vec s svojimi umazanimi rokami in to psiho fantazijo vec dotaktnit ne bos smel. Konec koncev – ti si zrtev njegovega neodkritega odnosa glede seksualnosti in ne obratno, torej imas ti sedaj pravico pocet kaj te je volja, glede na to, da te je vozil okoli in ni bil odkrit na zacetku, ter je komaj po nekaj letih pokazal svoj pravi jaz. Ma kaksna lutka, alooo, kak bi pri meni letela lutka ven, jaooo, za njo pa njen lubcek hahaha. Saj je jasno, ne racjas ga ti, ampak USNJE. Ti si bila samo njegov ulov, zrtev. Vlovil te je, da bos ustregla njegovim spolnim fantazijam. Ni problem v tebi, problem je v njem. Tu ne gre za custva, ampak za fetish.
Pravis, da si utrujena od dela, pa otroka – enakopravno si razdelita delo doma: napisita vsa opravila ki so za uredit pri hisi, in si jih razdelita cisto enakopravno. Se mi zdi, da ti vse delas, on pa nima drugega kot sanjat o svoji lutki. Ajmeee.
Za dober odnos se bos trudila? Pa se ti hecas ali si res dovolj labilna, da je to skapiral, ko si te je izbral za svojo zrtev? Ti lahko V TRENUTKU IZBOLJSAS VAJIN ODNOS, ampak to samo tako, kot ON zeli in sicer: da se vsak vecer obleces v nove usnjene cunje in ga zapeljes. Saj tu ni kaj razglabljat, kako bi naj se po njegovo vajin odnos edino lahko izboljsal… Saj pa ja vidis.
Kdor bi moral poskrbet za izboljsan odnos, je edino in samo on. Njemu pa ni. On je sedaj pokazal svoj pravi obraz, ker se je dovolj sprostil in poti nazaj ni (ce se ne bo sel zdravit).

Joj, joj, joj.

Nemu pač pride (le) če je men je pa vseeno ali pa lutka v usnju. Pika. Če je to bolezen, pa močno dvomim, je pa posebnost, ki je (na splošno) sprejemljiva.
To posebnost ne vem če se da “pozdraviti”. In če se morda da, to verjetno ni preprosto.

Men je pa vseeno – pač očitno spolnost v usnju ni (več) sprejemljiva. In tako se gresta en kompromis s katerim očitno nista oba zadovoljna, čeprav sta se kolikor si to opisala oba močno potrudila.

Predlagal sem drug kompromis (enkrat po moževo, enkrat po tvoje – men je pa vseeno), ki pa očitno tudi ni sprejemljiv.

Ob nezmožnosti prilagoditve za obe strani (pravzaprav iz tvoje men je pa vseeno, ker on se je čeprav tega morda ne občutiš tako, potrudil v okviru svoje danosti) in nezmožnosti komunikacije o tem je pač seveda tudi tretja (po mojem najslabša) možnost – da ne seksata več.

Če si to uspeš utemeljiti z argumenti NoNi, ki je opisala tvojega moža kot seksualno pošast, ki tudi doma nič ne dela (le od kot ji to), se ob tem tudi ne boš počutila krivo.
Seveda, pa moja osnovna poanta ostaja, škoda zakona, ki drugače funkcionira v redu, zaradi nesoglasja kako biti (ne)oblečen v akciji.
A kdo sem jaz in mi ki bi sodili. Očitno gre za nepremostljive razlike v karakterju, ki so dovolj dober razlog za ločitev. Men je pa vseeno – lahko to prebereš kot nesprejemljivo spolne prakse.
Pa oprosti, če sem v prejšnjem ali tem prispevku napisal kaj pregrobo, malo pretiravam, da bi ti postavil ogledalo, kajti od nasvetov ki so blizu tvojemu razmišljanju tega ne boš dobila.
S koncem širitvijo nog za Anglijo v prejšnjem prispevku sem hotel povedati, da so postale ženske enakopraven partner v postelji in niso (več) podrejene svojim moškim (če so kdaj bile, verjetno so, vsaj nekatere). Tako, da se popolnoma strinjam, da sama določiš meje kaj ti je sprejemljivo. Če ti pa je neprejemljivo to, kar njemu edino pomaga, potem imata pač velik problem, za katerega je škoda, da ga nista rešila že prej oz na začetku veze.
Predno se pa odločiš (ali se on odloči) za kaj radikalnega, pa ti priporočam, da gresta na en dopust, kjer uživata v stvareh, ki so vama skupne in se pogovorita.
Mislim, da si tega tudi sama želiš (rešitve zakona), sicer se ne bi zatekla po pomoč z našimi mnenji.
Glej, če bi pisal tvoj mož bi mu tudi napisal svoje (ga oštel).
Na žalost, bi mu po izčrpanju vseh možnosti za kompromis napisal, naj se samozadovoljuje ali si najde ljubico ali novo partnerico, ki mu njegov fetiš ne bi predstavljal nepremostljive razlike. Še prej pa bi ga vprašal, ali res ne gre drugače in ali je izčrpal vse možnosti za kompromis.
Če pa v (brez) usnju-a res ne gre, je bolje, da si natočita čistega vina in gresta vsak svojo (spolno ali v celoti) pot.
In ne morem si, da ne bi še tretjič zapisal. Škoda, da zaradi takšne malenkosti. KI pa za nekoga očitno ni malenksot.

Ed dec – v njenem prvem postu je napisano: sluzba, hisa, otroci – preutrujena, ni ji vedno do seksa. Kjer moski polovicno sodeluje pri vseh opravilih, zenska ni preutrujena, kvecjemu obratno, zari in ima polno veselja do zivljenja. Iz tega sem izhajala, plus tega bi zenska iz zakona, kjer se delo enakopravno deli, ne povdarjala oz. omenjala teh zadev.

Nadalje: pravis da fetishi niso bolezen?
Ne poznam tocno izrazov, ampak anglesko se temu rece Paraphilia (poglej na netu kaj to je), ali perverznosti kot se pogovorno uporabljajo izrazi, so motnje, ki se izrazajo v osebnostnih in vedenjskih motnjah. Do orgazma prihajajo ti ljudje skoraj izkljucno s pomocjo neobicajnih objektov ali z neobicajnimi dejanji. Znane so nenevarne oblike kot so fetisisti podplatov, nogavic ali cevljev), do prepovedanih (vojarizem – ali kak se prav rece, eksibionizem), pa tja do kriminalnih (pedofilija, seksanje z zivalmi ali dolocene oblike sadizma npr. seksanje ki se konca s smrtjo). Vse skupaj pa so motnje spolne preference / v slovenscini sem nasla malo tega, prevajat pa ne morem, ker ne poznam slovenskih izrazov, ampak npr.:

http://sl.wikipedia.org/wiki/MKB-10_Poglavje_V:_Du%C5%A1evne_in_vedenjske_motnje
pod F65 poglej

Vecina ljudi razmislja kot ti, ampak ti ljudje so psihicno bolani v glavah in nimajo zdravih pogledov na spolnost, vedno, ampak res VEDNO (znova in pogosteje) potrebujejo se dodatne stvari, da se sami seksualno zadovoljijo in seksualnost jih prej kot slej cisto osuznji. Za njih ni v ospredju zadovoljit seksualno sebe in partnerja, pac pa neobicajna oblacila, neobicajno izvajanje seksa ali neobicajni predmeti.

Sem imela enega taksnega fetisista, zato vem, da so to, kot si dobro napisal, neke vrste spolne posasti. Eno je, ce sprobavas nove stvari, enkrat seksas tako in tam, drugic drugace in drugje, tu ni problem – problem postane, ko spoznas sam ali za partnerja, da se ena oblika seksualne zelje in potrebe nenehno ponavlja in vse v cloveku strimi k temu, da zadovolji te SVOJE (bolane) seksualne potrebe.
Kaj ti pomaga, kot svetujes – enkrat seks po njeno, drugic po njegovo, ce tocno ves, aloo, vsakic ves, da seksa “po tvoje” samo reda radi in ti dela s tem uslugo – adijo uzitek in spontanost, za dosti ljudi je potem boljse nic, ker seksat z nekom, ki to pocne iz usmiljenja in da si “sfehta” svoj nacin, je ponizevalno.
Sicer sem tega svojega komaj kasneje in po naklucjih skuzila (pornici z isto tematiko, tip zensk s katerimi me je prevaral – ampak mene moj na sreco nikoli ne bi zapustil, ker si zaradi druzbenih norm navzven ne bi upal zivet s taksnimi zenskami ki so ga privlacile), ampak takrat sem se sele pocutila nasrano in vozeno na led, pa se spomnila koliko truda sem vlozila in mu razlagala kako in kaj – tip ne da ni stekal, on se sploh ni bil pripravljen spremenit, ker ga je njegov nacin edin vzburjal! Sicer se je na zacetku in vmes vcasih potrudil in igral na moje strune, ampak s tem je samo zakrival svoj pravi jaz in meni prikrival svoje fetise.

Osebno se mi je seks z njim tako uprl, da se mi priblizat ni smel. Zato vem o cem pisem in vem, da je to njegova bolezen se danes in bo vedno ostala. Njegova blesava mati mi je rekla, da naj mu delam USLUGE – alooo, naj mu jih sama dela, zame je bil psiho bolnik in se me se dotaknit ni smel vec.

In kaj mislis s tem, ne splaca se koncat veze, ce je vse drugo okay? Kako je vse drugo okay, ce seksualno ni nic okay? Potem tudi na drugih podrocjih pesa, zacne pesat in vedno bolj pesa. Pa morda celo naivno verjames, da ce bi ta tip spoznal kaksno sebi podobno, ki bi npr. imela isti fetis, ne bi zapustil brez problema svoje zenke oz. je ne varal s sebi enako, haha, pozabi ti na to – morda si tip se ne upa ali nima moznosti, spoznat sebi podobnih, ampak ce bo prisel do te moznosti, adijo njegova zvestoba ali zakon.
Da bo prekril svoj bolan odnos, se bo pa drl: varal/locil sem se, ker mi zena ni dala (me ni zadovoljevala). In vsi bomo kimali.
Povedal pa ne bo, da ji je na zacetku prikrival vse svoje fetishe in jo je komaj, ko se je pocutil varen v gnezdu, prisel z resnico na plano, ter jo kratkomalo IZSILJEVAL (s to pupo) in PRISILJEVAL V SEKSANJE PO SVOJEM FETISU.
Tako ti je to, ja…
Osebno sem pa zivela nekaj casa s clovekom ki je fetishist, zato lahko povem, vsaj glede tega, kako to v reali izgleda in kaksni so obcutki, ki te spremljajo.

Aja in se to, poznam osebno moske, ki jih privlacijo izreeedno suhe (posusene) zenske. Ce se zenska malo zredi, ali v nosecnosti, po porodu (naravno) napolni in ne pride en dva tri na svoje stare kile, se je ti ne pritaknejo in se jim spehnata gabi. Doma jo ponizujejo in silijo, da shujsa, ce in ko shujsa jo pa nagradijo in nosijo po rokah (npr. moja sodelavka ima taksnega moskega, on sam pa je spehbomba do maksimuma in moj prijatelj je eden taksnih). Enako vem za moske, ki marajo samo debele pozresne zenske in ne dovoljujejo, da te shujsajo ampak jih se sami pitajo, ne glede na to da lahko zaradi prekomerne teze umrejo. Zdaj pa, ce je to zdravo seksualno zivljenje – imam te rad samo in izrecno tako kot sem te spoznal in ne prenasam sprememb niti za kancek. Grozota, kaksni pritiski so to. Taksni bolani odnosi in povezana seksualnost z njimi nimajo veze in prav nobene veze z ljubeznijo do socloveka!!!!!

Vsem, ki ste pisali, se iskreno zahvaljujem.
Vesela sem, da ste mojo težavo vzeli resno. V tem času sem si tudi sama vzela čas za razmislit o najinem zakonu.
Napisala sem, da je moj mož sicer priden, družaben, skratka normalen. O delitvi dela sicer nisem govorila, imajo pa prav tiste, ki so rekle, da je veliko obveznosti na meni. Hodim v službo, skrbim za oba mala otroka in za taščo – mož pa skrbi za tehnično plat gospodinjstva, zato ne morem reči, da sem za vse sama.
Vendar imava med nama prazen prostor, ki se vedno bolj širi; ko grejo otroci spat, ostaneva sama in takrat je mučno; zato ker vem, da bi on rad seksal in da bi rad da grem, zmatrana kot sem, na lastno pobudo se preoblečt in ga presenetit, oblečena kot kurba in pripravljena na to, da se on vzburi ob pogledu na moje obleke…ne, jas ne morem več tako. Tudi tak dogovor da je enkrat po moje in enkrat po njegovo sva že sprobala, ampak seks ni matematika in nikoli ni tako, da bi nekaj naredila oba skupaj, ker nama je obema všeč. Ravno zdaj, ko sem brala vaše odgovore, sem si zamislila nad mano; saj jaz nisem več nič od tega, kar sem bila. Kot da bi izgubila svojo osebnost in postala predmet v lasti mojega moža.
Kaj bom zdaj? Ne vem. Najbrž je dosti zakonov takih, da ne štima vse, poleg tega pa so otroci še majhni, hiša je njegova, v njej je tudi tašča…. domov k mojim? Počutila bi se poraženo in osramočeno….Pogovora z njim ni za pričakovat, ker je tudi sicer trmast človek, ki na koncu naredi po svoji volji. Moram še razmislit. Ste mi pa odprli oči na marsikaj, hvala.

NONi, razumem tvojo izkušnjo, hotel sem ti obširjene odgovoriti pa trenutno nimam časa in volje. Razprava o mejah duševne bolezni in (ne)navadnih spolnih praksah je tudi za strokovnjake nejasna in se z razvojem človeštva premika in spreminja.
Ker so tvoje misli logične, čeprav obremenjene z osebno izkušnjo, so morda za žensko avtorico res primernejše od mojih. V marsičem se tudi strinjam s teboj, čeprav imaš (po mojem občutku) nekoliko enostranski pogled. Moj je nekako nevtralen in se zato ne želim spustiti v debato z nasprotnimi argumenti, za katere mi primankuje vsake gorečnosti (mi je usnje brez seksualnega naboja).
Men je pa vseno, kot avtorici teme pa te debate ne bi prav nič pomagale.Zato le toliko.

Pa malo manj resno še naslednje:

Vseeno me je pa zbodla tale tvoja navedba

Sem se zamislil in se resno spraševal, če sem zares obolel s Parafilijo (obstaja tudi poslovenjena tujka – :-)) ker so mi všeč ženske (beri partnerka) v petkah in seksi nogavicah in spodjem perilu. Ko sem prebral, da sem po nekaterih teorijah bolan le, če drugače ne gre in ker me ti predmeti brez ženske prav nič ne vznemirjajo, sem se globoko oddahnil, da si bom prihranil stroške za zdravljenje.

Prvi hip se mi je zdel citirana navedba tudi malce žaljiva, do mene in večine (no večina niti ni tako slaba družba). Po drugi strani pa, nisem mogel, da ne bi bil ob tem kmalu postal hudomušen in navedel naslednjo šalo:
Obvestilo po radiu: “Pozor vsem potnikom, na avtocesti vozi vozilo v napačni smeri ..”
Reakcija voznika. “Hudiča, pa ni le eden, na stotine jih je.”

Dokler moški zadovoljuje ženske potrebe, ni problem tu in tam ugoditi njegovim željam. Ko pa to preseže, pa je druga štorija. Draga avtorica, popolnoma razumem. Ko vse štima, ko imam občutek, da me (vsaj malo) razume in, da sva ok, tudi meni ni problem ustreči, ko pa dobim občutek, da gre le za njegovo fizično potrebo, ki z mano nima veze, pa se seveda, ne bom poniževala s tem, da se bom za njegovo potrebo, še maškare igrala.

Meni se zdi ta, z lutko, sicer malo bolana, pa če to delajo vsi ali pa nihče.

Če več ne veš, kako naprej, pa mu pač povej, da naj ima svojo lutko, ti pa greš na svoje, pa da vidiš, kakšen bo odziv. Morda se bo pa takrat zbudil iz svojih erotičnih sanj z lutko?!

Še vedno ni jasno ali je lutka samo kljubovanje, pač vzbujanje ljubosumja v upanju da bo žena “dojela”, ali je to način ignorance, ki je hkrati praktično uporabna ob samozadovoljevanju češ “no ja če je že tukaj”, ali jo je dejansko in dobesedno pripeljal domov kot edini sprejemljivi način spolnosti pred tem da si poišče drugo partnerko. Pri prvi varianti je to tudi njegov klic na pomoč, pri drugi varianti pa…

100% je da trpi tudi on. Če bi bilo kaj drugače bi si že poiskal tako ki ji je usnje všeč. Precej verjetno pa bi bilo da bi tej drugi manjkale druge stvari ki pri vama dobro klapajo. Pa si tudi on prigovarja, da je to trpljenje boljše kot pa še hujša muka – iti narazen, priznati poraz, razdreti družino… Verjetno ima enake strahove kot ti, le da mogoče upa da se boš ti spemenila, da si ti problem ker ne moreš it vsaj nekje korak vstran.

Žal se globoko moti, ko misli, da si problem ti in ja morala bi se pogovoriti, iti na posvet k psihoterapevtu, in to k takemu ki se ukvarja s problemi v spolnosti.

Mislim da glede na to da si ni našel druge partnerke, da ima strah pred zapuščanjem, in kot takega ga bo streznil samo en ultimat: “ali greva na posvet, ker imava očitno problem in nama bo strokovnjak, ki te fore pozna do obisti, povedal kje je problem, ali pa grem”. če še to ne pomaga ponavadi streznitev pride ko dejansko popokaš kufre in greš. takrat dojame da misliš povsem resno. Če še takrat ni pripravlen iti na SKUPNO zdravljenje (ponavljam skupno, ker sta v vezi oba!) potem je bil odhod pravilna odločitev. V vsakem primeru pravilna torej.

Težko je sicer dojet kako težko tebe boli njegova potreba po tem da si oblečena v to kar je njemu seksi. Ravno tako kot je nekomu seksi čipkasto spodnje perilo in petke, je njekomu usnje. Kar je daleč od tega da bi se bičala in da bi on bil bolni perverznež zato samo ker mi je nekaj v spolnosti všeč kar ne povzroča bolečine in . Vseeno pa se ob tem počutiš kot objekt, kot kurba, kar je zate seveda prekoračitev tvojih osebnih meja in to te boli, zato zate osebno to je bolečina.

Psihoterapevt vama bo pomagal definirati ali te on vidi samo kot objekt ali tudi kot osebo ki jo ljubi. Če se njegovo čutenje do tebe ne spremeni tudi ko oblečeš usnje, potem je jasno da te ne vidi kot kurbo.

Moški smo tudi bolj vizualna bitja. Bolj smo dovzetni do tega kar vidimo. Če so nekomu všeč čipkasti modrci, se mi zdi to le kot češnja na torti če ga tudi oblečeš.

Je pa povsem jasen rezultat to da tebi ni več do seksa, on se pa zapira v svoje potešitve. Ti zaboga ne boš oblekla usnja sploh ne ker veš da si samo to želi. Povsem jasno je. Kristalno.

Mislim da bi ti oblekla usnje takrat ko bi ti on dal neizpodbitno vedet da ti pomeni vse na svetu, da te resnično ljubi in da bi zate skočil tudi v ogenj. Takrat se ne bi počutila kot objekt ker bi točno vedela za kaj te ima. Za kurbo sigurno ne, če bi iz vseh njegovih ravnanj velo ven spoštovanje do tebe. To vama verjetno manjka.

Ali to sploh lahko imata, kako in kaj, pa bo povedal terapevt.

Pa ljudje božji – kaj ji predlagate nekateri – naj bo novodobna sužnja sprijenemu fetišistu?

Naj malo stisne zobe? Naj malo potrpi? Naj se malo ‘sprosti’? wtf? A to je kompromis? To je rešitev? To je enakopravnost? To je ljubezen?

Tip ne išče malo popestritve, da si bejbika zvečer na večerji namontira fukštumfke … ampak verjetno ni več daleč od tega, da bo morala bit že vsa plava v obraz, zato, da bi njemu prišlo.

Draga, predraga avtorica te objave!
Ohrani si še to trohico dostojanstva, ki ti ga je – vsaj upam – ostalo in nikar & nikdar ne razmišljaj o tem, da se moraš ti žrtvovati za “reševanje” vajinega zakona. Ker to v tvojem primeru pomeni samo in zgolj to, da boš vsak dan dobesedno prostovoljno posiljena, oblečena v vse tisto, kar simbolizira najmanj cenjene ženske sveta, simbol vsega sprijenega … In ko se ti bo zagnusil še najmanjši delček svojega telesa in boš ranila svojo osebnost do onemoglosti, boš za to, da se pobereš rabila veliko dlje, kot pa če se ločiš.

Ne vam kaj boš storila. Jaz pri sebi dobro vem, da bi vrgla ven njega in njegovo plastično priležnico, nekaj dni verjetno bruhala, potem pa mu zagrozila, da ali resna, zelo, zeloooo resna terapija, ali mu pa prekinem vse stike z otrokom(a).

Take izprijenosti bodo hočeš nočeš imele posledice na otrocih! Pogledi, dotiki, način govorjenja, … vse “malenkosti” so dovolj, da dobijo otroci informacijo, ki manifestira v potencial, da razvijejo resne motnje kod odrasle osebnosti. Če so že otroci ločencev in odsotnih staršev mnogokrat vsi partnersko skrušeni, kaj šele otroci, ki gledajo svojega očeta, ko si ga šmira na plastično lutko oblečeno v usnje …

v spalnici sem dobila sporočilo ,,bila sem tukaj,,

ja saj veš kako pravijo,da je vedno kriv moški,ki po vašem hoče preveč sexat. če ti je do tega ,da ga obdržiš mu ustrezi

…in si ne morem kaj, da se ne bi podpisal pod odgovor poročene ljubice.

Ko bi več žensk razmišljalo tako, bi veliko manj moških imelo ljubice!

Pa brez zamere.

Si ga že postavila pred “zid”, si mu dala vedeti, da enih stvari ne toleriraš? Si mu objasnila (če je slučajno pozabil), da sta v zakonu dva? Si mu povedala, da ni nespoštljiv samo do otrok ampak tudi do tebe?In, če nadaljujem, kaj pa ti želiš od zakona in ali si kdaj vzela vajeti v svoje roke in zahtevala svoje?
Odkrit pogovor, četudi te vsakič sproti zavrne, dela čudeže. Jaz bi vztrajala in postavila meje meni sprejemljivega, če partner tega ne zmore prav..naj gre svojo pot. Dejstvo, da je dober človek ta trenutek nikomur ne pomaga. Ga imaš rada, ga ljubiš, si zaljubljena vanj…ti je zlomil srce.. Kaj pa čustvn aspekt.
Ker ogromno pišeš o tehnični plati odnosa imam na sumu, da tudi v tebi ni več iskrice, ker je v temi na tapeti on, ti pa ne, si lahko mislim, da nisi naredila popolnma ničesar v tej smeri.
Ti si utrujena, njemu se pa nič dopovedati ne da.
O rešitvah ne bi, ker jih ne poznam, pogovor bi pa vsekakor zahtevala, mene ne zanima, če je partner trmast ali ima svoje ideje, me ne zanima, če ni “pogovorne sorte” in me prav malo briga kako uspešen in dober je, ker se me to ne zadeva, osebni odnos je na popolnoma drugačnem nivoju in tega direktno zahtevam.
Kje si pa v tej zgodbi ti in zakaj ne primeš svoje usode v svoje roke?

ISKRENA HVALA VSEM, DO SOLZ SEM SE NAREŽAL!!!