Z možem sva poročena dobrih pet let in šele pred nekaj meseci je prišlo na dan, da ima nekakšno izkušnjo s svojim očetom, ki bi ji lahko rekli tudi zloraba. Njegov oče je bil namreč obsojen za spolno zlorabljanje nekega dečka in zdaj je vsaj zadeva dobila epilog na sodišču, tako sem za to “skrivnost” izvedela še sama.

Mož mi je sicer že pred časom namignil, da nekaj med njima z očetom (s katerim imata danes vsaj na videz relativno normalen odnos) ne štima, da je nekaj zadaj… Po tastovi obsodbi, ki pa je zgolj pogojna (ker ni šlo za fizično zlorabo), se je mož napil in mi v pijanosti povedal, da ga je imel oče “bolj rad, kot je to za očeta normalno”. Rekel je, da ga ni zlorabil v seksualnem smislu, v podrobnosti se ni hotel spuščeti.

Imava tudi sina, starega 3 leta, zato je mož očetu pred kratkim zabičal, da ga bo ubil, če se bo samo dotaknil vnuka. Naj povem, da tasta zanimajo najstniški fantje, torej ne otroci. Tast ima z vnukom sicer stalne stike vendar pod nadzorom mene ali moža oziroma tašče (čeprav ona zanika, da bi oče zlorabil)…
Moje vprašanje se glasi – ali mož potrebuje pomoč? Tastu ne mislim pomagati, kajti on pravi, da ni z njim nič narobe. Toda mož očitno trpi zaradi dogodkov v mladosti. Prisiliti ga ne morem, tudi z mano se ne želi o tem pogovarjati, se pa bojim, da bo zadeva enkrat kot vulkan udarila na plano in takrat tudi imela takšno rušilno moč…

Včasih bi najraje kar pobegnila s sinom in se skrila pred to družinsko situacijo, a moža ljubim in bi mu rada pomagala. Beg zagotovo ni rešitev.
Kaj storiti? Naj pritiskam ali ne? Obstaja morda kakšen način, da bi ga vseeno spravila k nekomu po pomoč?
Sicer mož funkcionira izredno normalno, redko pije, nima drugih zasvojenosti…le bojim se zanj, da bi ga kdaj vse skupaj strlo.

Oprostite za obširno vprašanje, situacije se pač ne da opisati v treh stavkih.
S.

Spoštovana Sinka,
mož potrebuje predvsem vaše spoštovanje, poskrbite,pa, da si ga bo zaslužil. Zaenkrat ne vidim razloga , da bi se moral kakorkoli psihiatrično zdraviti.

Hvala