Motnja slušne pozornosti
Pozdravljeni
sem mamica 6 letnika (september), ki gre v jeseni v šolo. Ima blago obliko cerebralne paralize. Nima večjih gibalnih ovir, ker smo jih z zgodnjo fizioterapijo odpravili. Dvakrat sva bila na obisku pri logopedinji, ker je bilo ugotovljeno na sistematskem pri 5. letih, da ima manjše težave s črkami s, š, č, c. Z malo vaje se je zadeva sanirala. Pri zadnjem obisku pri logopedinji je le-ta opazila še določene težave. Npr. če mu poveš eno črko bo vedel povedati veliko besed, ki se začnejo na to črko. Če pa ga povprašaamo obratno, ali pa če mora povedati, ali se določena črka (glasovno) nahaja v določeni besedi, pa nastopijo težava. Logopedinja je posumila na moteno slušno pozornost. Zato je predlagala obisk pri psihologu, ki bi to potrdil ali ovrgel.
Psihologinja je v 4. obiskih opravila kar nekaj testov, med njimi tudi inteligenčega. Po njenih ugotovitvah gre za rahlo motnjo slušne pozornosti, kar se tiče inteligenčnosti je nadpovprečen na področju neverbalnega komuniciranja, na področju verbalnega komuniciranja naj bi bil nekoliko šibkejši (pove samo to kar ga vprašaš,…). Sledi terapija pri logopedu. Ugotovila je tudi večje težave pri grafiki – pri enem testu, kjer je moral prerisati določene like, je vse te like prerisal natančno, vendar orientirane v drugo smer (nr. pikice ki so bile narisane v ravni vrsti jih je on narisal v navpični,…) za to pomanjkljivost je dejala, da gre za poškodbo v možganih, in da se ga zalomi pri pretoku informacij med sliko in njegovimi požgani. To bi znalo povzročati težave pri pisanju, geometriji,…
ker imamo logopedinjo komaj novembra, me zanima, če mi lahko pomagate, kje bi našla kaj literature na to temo – lahko tudi v angl. jeziku. S čim lahko pomagam sinčku, da ne bo prevelikih težav v šoli.
hvala za vse informacije, ki mi jih lahko nudite
Roberta,
če prav razumem sinko vse glasove sedaj pravilno izgovarja. Da bi vam znala bolj natančno svetovati, me zanima:
– ali sliši prvi (zadnji) glas v besedi
– ima teževe pri razumevanju sestavljenih navodil npr. dvakrat zaploskaj in si zakri ušesa.
– ima rad glasbo (tudi pleše)
– kako je motorično spreten
– kakšen je njegov govor (kakšni so stavki, se kdaj zgodi, da išče besede, se “zaplete” pri opisu, so njegove obnove zgodbic dobesedne)
– zna v vsakem trenutku povedati, kje je levo in kje desno
– se zrcaljenje opsazi tudi pri risanju ali pisanju (obrača črke, številke), je pri pisanju manj natančen?
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (08-08-06 22:54)
Najlepše se zahvaljujem za Vaš trud. Da opišem sinka in njegove značilnosti
KAr se tiče prvega/zadnjega glasa v čerki bi rekla da prvega sliši, z zadnjim in vsemi vmesnimi so težave, včasih tudi z zadnjim
Navodilom kar dobro sledi, sem pa opazila med testiranjem pri psihologinji, da mu je včasih morala določena navodila ponoviti (sama je rekla, da se zna zgoditi, da določenih enostavnih nalog ne razume oz. ne bo, določene zelo zahtevne pa razume) – dejala je da bo pri njem zelo pomemben očesni kontakt – v šoli naj bi po možnosti sedel v prvi vrsti
Glazbo ima rad, tudi poskakuje ob njej, nima pa preveč dobrega posluha za petje.
Težav z motoriko nimamo prevelikih: so težave z ravnotežjem (komaj sedaj se je naučil voziti kolo z pomožnima kolescema, po nasvetu delovne terapevtke smo sedaj odstranili en kolešček, pa je kar težava), logopedinja je omenila manjše težave pri ustni motoriki. Z fino motoriko ni problemov (zelo lepo in veliko riše, črke ki jih prepiše so zelo lepe oblike in v ravni vrsti)
Pri govoru je manj spreten. Izgovorjava je čista, vendar običajno pove samo to, kar ga povprašaš. Pri opisu zgodb se običajno zaplete, vrstni red je včasih zamešan, ker se vmes kaj še spomni. Spomin ima zelo dober. Besed običajno ne išče, se pa včasih zaplete pri opisovanju. Drugače pa zelo rad gleda knjige, tudi takšne ki niso še najbolj primerne za njegovo starost (pravljice ga ne zanimajo več, želi brati knjige z vsebinami iz narave in zgodovine), običajno enkrat tedensko obiščemo knjižnico
Z opredelitvijo leve in desne strani ima nekoliko težav – včasih pove prav, včasih se zmoti
KAr pa se tiče zrcaljenja: pri risanju ni opaziti zrcaljenja,r azen če mu nek lik narišem jaz in ga mora on prerisati (npr. kakšne spirale, liki z dodatnimi vijugami,…). Pri pisanju pa določene črke napiše zrcalno (ko mu predočim recimo mojo črko in njegovo in ga opomnim, naj pogleda če sta enaki, mi zatrjuje da sta popolnoma enaki, tudi ko ga opozorim, da je njegova mogoče obrnjena v drugo smer). Pisavo ima kot sem omenila zelo lepo, čisto. Vendar v tej smeri ne delamo veliko, ker ne izraža prevelike želje. Opažam pa, da pri določenih črkah (recimo ko se poskuša podpisati – ima dolgo ime s težkimi črkami – g, r) omahuje v katero smer obrniti, preden napiše.
Upam da nisem predolga, vendar želim za svojega otroka najboljše in s tem mu tudi nuditi vso pomoč ki jo lahko dam.
Pa še eno vprašanje za konec: v tem letu je bil v vrtcu v skupini ki je imela integriran sistem učenja tujega jezika (ena varuška je govorila v slov. jeziku, ena v tujem ves čas) in po besedah vzgojiteljice se je zelo dobro izkazal, tudi sama opazim, da pozna veliko besed. Sedaj pa me zanima naslednje: v šoli imamo možnost nadaljevanja od tukaj z dodatnim poukom tega jezika. Psihologinja mi je to odsvetovala, dokler ne uredimo težav na govornem področju. Kaj mislite vi. Moram povedati, da se otrok normalno pogovarja, ima dober besedni zaklad, brez večjih zatikanj, manjka pa mu mogoče več odprtosti oz. samozavesti, da bi povedal več oz. vse kar ve.
hvala za vaš trud
Roberta,
težave, ki jih opisujete v govoru so lahko “posledica” slabe slušne pozornosti, lahko pa se problem skriva tudi v nekoliko slabši pragmatični spretnosti (torej v uporabi jezika),ki se ne vidi jasno “navzven”, ker je otrok zgovoren, pokaže pa se pri posameznih primerih npr. pri opisovanju, vrstemem redu v stavku, klasifikaciji besed, uporabi nadrejenih pojmov in komunikaciji z drugimi (otrok te starosti že zna vsaj delno prilagoditi pogovor sovorniku) in podobno.
Običajno slabša pragmatika ni toliko povezana z otrokovo slabo samopodobo in zaprtostjo (še posebej, če tega ne siver opažate), temveč gre za način, kako otrok uporablja jezik in vse njegove sestavine (ki se jih je naučil). Seveda samo sklepam, ker otroka nimam pred seboj.
Teževe pri prerisovanju likov je lahko posledica CP, kar vam je že omenila psihologinja. Je pa tako, da imajo s prerisovanjem in risanjem lahko tudi težave otroci, ki so v oreinetaciji še nesigurni. Glede na to, da je tudi vaš sin pri določevanju levo -desno še nesiguren, bo potrebno “trenirati” še to – mogoče z oznčabo ene roke (tatu, zapesnica na roko, s katero je, piše)in z različnimi vajami (najprej na njegovem telesu – npr. pokaži desno nogo, dotajni se levega ušesa..), potem v prostoru (npr. kaj je na desni, kje je stol; položi radirko na levo stran zvezka), na listu (Npr. pokaži vse polžke, ki gredo v desno). Potem utrjujta še zrcalno sliko (npr. kje je moja desna roka – se postavit epred njega). Hkrati utrujte tudi pojme: zgodja, spodaj (npr. na spodaj nariši krog) in poredloge na, pod, v …Na koncu pojme (levo, desno, zgoraj, na…) vključite v različna navodila.
Treniranje slušne pozornosti poteka na več načinov, vsekakor pa črke in glasove (vsaj tiste, ki mu ne gredo – torej zadnji in na sredini besede) pustite za na konec. Nekaj vaj za slušno pozornost:
– posluašjmo zvoke (stojite za otrokom in npr, zaploskate, zmečate papir),
– kako se oglašajo živali (posmejmo živali) in različne zvoke (dež, morje, nevihto, avto, vlak…)
– ko v stavku slišiš določeno besedo (npr. vstani, zaploskaj, oponašaj)
– hodimo, tečemo, skaćemo, plešamo.. hitro – počasi, tiho – glasno
– vključite rime in uganke
– plšemo po ritmu
– igramo na inštrumente
Prepoznavanje glasov – najprej vključite zvečene glasove (ki jih podaljšajte – npr. kateri glas je zadnji v besedi nossss). Nekaterim otrokom pomaga tudi vizualna podlaga (npr. lego kocke – kjer je kocka (glas), ki ga iščemo druge barve.
Nekaj idej in vaj boste našli v knjigi Mala šola (šala) za veliko šolo (šalo), v knjigah Sonje Pečjak, pa tudi na različnih CD – mpr. Mala miškina šola, Mala vasica in Kaj slišiš in podobne.
Na koncu še glede tujega jezika. Enotnega mnenja ni. Včasih je veljajo, da trok, ki ima težave v govoru materinščine, bo imel tudi težav pri ućenju tujega jezika in da ne bi bilo zmešnjave, se je priporočalo, da se z učenjem tujega jezika počaka. Novejše raziskave pa kažejo, da se tujega jezika učimo na drugačen način kot materinščine (in so živčne povezave v možganih malce drugačne kot so pri materinščini) in da se nekako “poklopijo” šele, ko smo sposobni ne tudi razmišljati v tujem jeziku. Tudi raziskave na področju disleksikov (oseb, ki imajo težave z branjem in pisanjem) to. dokazujejo (pogosto disleksiki pri branju in pisanju v tujem jeziku ne delajo nič več napak kot ostali, ki se tega jezika učijo). Nasprotniki te teorije pravijo, da do razlik prihaja zaradi drugačnih merod učenja tujega jezika. Sama se, tudi glede na moje osebne izkušnje, bolj nagibam k novi teoriji. Moj sinko, npr. po končani kemoterapiji se včasih ni takoj spomnil izraza v slovenščini, v nemščini pa. Pa tudi kar nekaj otrok, ki je imelo različne jezikovne motnje, ni pri učenju tujega jezika imelo većjih težav.
Kako boste ravnali, pa boste morali odliočiti sami. Lahko za nasvet vprašate še logopedinjo, lahko poskusite (in če ” ne bo šlo”odnehate), čeprav – mislim – mogoče večjih težav sploh ne bo.
Lep pozdrav in lep dan, Petra