Moški z MomŽeno, kjer so zraven tudi otroci, vprasanje za ga. Mojco Z. Dernovšek
Vse tiste, ki vedo kaj se dogaja in so kolikor toliko zdravi n imajo iskreno željo, da situacija posten bolj zdrava.. Da naredite skupno strategijo in se je držite. Npr. če privihra k tvojim domov in spet žali – ji mirno povedat, da se z njo, kadar bo v takšnih stanjih ne bodo pogovarjal in če se ne odstrani poklicati policijo. Vedno, brez izjem in brez dodatnih razlag. Če se potem obrne nate in se začne izživljati na tebe – enako. Če se začne izživljati na otroku, prej jasno povejte, da takšnega vedenjane boste dopustili, drugače boste vpletli strokovnjake- socilano službo. Dobro bi bilo, če bi se z njimi že prej pogovorili, ker se zna ob taki napovedi zgoditi, da bo ona takoj letela tja in napletla svašta. Če boste skupaj določili pravila in se jih vsi držali ne boste izgubljali več energije, kot jo boste tako ali tako in se ne boste vsakič posebej odločali kaj ja in kaj ne.
Pri strokovnih službah pa velja pravilo, da nikoli nikdar ne pasti ven, četudi vre v tebi. Sej je razumljivo, da si prizadet ( in da to tudi pokažeš) , vendar bodo v trenutku, ko se boste sputili na njeno raven ( obotoževanja, izpadi…) zgolj pomislil, da imata oba probleme in da sta zgolj v običajnih čustvenih dramah ločitev. Če boš ohranil svoj mir in obenem povedal dejstva, bo ona pred njimi še hitreje pokazala svoj pravi obraz in se verjetno spravila tudi na njih ,če ne bo tako, kot si je zamislila in ne bo obravnavana kot edina Žrtev.
Tudi tisto, kar se dogvorite s socialno ali drugimi se vsi skupaj držite. Momsterji so kot majhni otroci, ki se ves čas zaletavajo v meje, če pa jih ni , postanejo že bolj negovotvi in obupni in ves čas drezajo, da bi videli, če so tokrat pa res prišli do tja, od koder naprej pa ne morejo več in potem se ponavadi obrnejo v drugo smer in so nekaj časa straaašno prijazni ali pa še huje napadejo in na koncu obupajo in najdejo novo žrtev.
GittaAna
Nasilje pa le prijavljajte! Za klofuto si imel verjetno dokaz na licu (še dobro, da si si sploh upal nazaj v službo tak, saj so morali kaj opaziti), tudi starši naj ob prvi zmerljivki pokličejo policijo! Takšno vedenje je nedopustno, mom gor ali dol.
Glede vajinih staršev ne vem, zakaj jih je treba vmešavati, vidva sta partnerja in to je vajina stvar. Kako bodo ravnali njeni starši, je res samo in izključno njihova odločitev.
Še dve zadevi, če boš res šel v ločitev: če je brez prihodkov, se lahko zgodi, da ji boš moral plačevati preživnino. Kaj pa nerojeni otrok?
Pozdravljeni!
V okviru enega samega pregleda je včasih mogoče postaviti diagnozo MOM – seveda če oseba “pade v enega od svojih temper tantrum”.
Za dokončno mnenje si jaz raje vzamem več časa – na primer 4 preglede, razgovor s svojci in podobno. To je potrebno preprosto tudi zato, ker je velikokrat poleg MOM še kakšna duševna motnja, ki pa jo obvladujemo z zdravili. Pa tudi kri pregledamo in podobno.
LP
M
Zdravo!
Da odgovorim…
Iščem pri sebi odgovore in jih preprosto ne najdem oziroma mi nihajo iz totalne odločenosti do tega da mogoče sem pa res jaz tisti, ki je bil kriv. Ne vem no, sem prebral da te spravijo tako daleč da dvomiš sam vase. Točno to se mi dogaja. Recimo me je prosila da neham kadit in nisem. Sem poskušal in vedno ko sem nekako nehal je bila neka drama in sem spet prižgal ta čik. Ko sem razmišljal o tem sem ugotovil, da v bistvu kadim zato ker me pomirja, zato ker takrat ko sem šel na čik sem jaz gospodar svoje usode, imam 5 min ko so samo zame (brez natepavanja krivde), videl neko v tem neko sprostitev napetosti, itd.
Ampak za razliko od nje nikoli nisem krivil nje, da spet kadim. Vedno sem se zavedal, da je to moja šibkost in ne da me ona prisilila v to.
No pa da res odgovorim.
1. Nasilje – po moje se ženske sploh ne zavedate kako je tipu priznat, da ga ženska ustrahuje, še posebej ko se ti zgodi večkrat. Res ne. Že samemu sebi kaj šele to predstaviti nekomu drugemu. Vem sam sem kriv, da sem spustil tako daleč. Živel v iluziji tistega odnosa, ki bi ga lahko imel oz. sem imel 14 dni ko je sijalo sonce v najinem odnosu. Opravičevanju in racionaliziranju/triviliaziranju dejanj, ki te doletijo. Odnos me je posrkal in zaslepil. Jaz sem bil v žensko smrtno zaljubljen, še zdaj jo imam rad, še zdaj me privlači. Jaz ne vem kaj je z mano narobe, da sem tako zaljubljen v to iluzijo. Ona mene na nasprotni strani smrtno sovraži.
2. Starši – jaz njenih staršev nisem nikoli vpletal, razen tisto takrat in sedaj ko sem jih poklical. Ampak samo iz tega razloga, da bi mi pomagali. In iz moje strani je bil samo civiliziran pogovor. Nobenih obtoževanj, nobenega valjenja krivde, prosil sem za pomoč. Da bi stali ob strani, ne meni, njej. Da predstavijo, da nisem samo jaz tisti, ki ga prizadane s svojimi dejanji. Ampak sem po današnjem srečanju ugotovil, da so njeni starši isti bom rekel “hinavci” kot ona. Slepijo se. Očitala mi je, da vpletam njene starše (medtem ko je ona x krat napadla moje, jih klicala, privihrala do njih). Njena mama je celo izjavila, da se me boji, menda. Samo jaz sploh ne vem več kaj je resnično in kaj. Boji se, da ji bom otroka vzel.
3. Kaj drugega kot ločitev mi sploh ne ostane. Ne vem kaj bo s preživnino. Doslej sem vse jaz kril, pa tudi naprej nimam nobenega problema niti ne bom spodbijal karkoli. Jaz znam prevzeti odgovornost. Glede nerojenega otroka pa po pravici povedane sploh rajši ne razmišljam. Počutim se kot zadnji drek na svetu, počutim se osramočeno, da se mi to dogaja, počutim se kot najbolj grozen človek na svetu, vzela mi je vse veselje do tega otroka. Iztrgala mi je tisto malo ljubezni, ki sem jo imel. Ne čutim ga.
Jutri želim iti na CSD in predstaviti zadevo, čez 5 min sem totalno neodločen. Po drugi strani nekako čutim, da se mi ne bo nikoli končalo, če sedaj popustim. Za vsako stvar mi bo vrgla poleno pod nogo, če njej ne bo pasalo kako smo se zmenli. Ona si to predstavlja tako, da bo ona vozila otroka njenim staršem glih kdajkoli ji bo pasalo (kar jaz nimam nič proti), mojim pa samo 1 x na mesec oziroma totalno omejit stike. In po prebranem vidim, da nikoli ne bo konca postavljanja letvice vedno višje.
Danes mi je mati rekla, da na trenutke dvomi vase. Če je ona res tako grozna, če se je res tako vmešavala v naše življenje, če je res jo tako prizadela, dvomi vame, da ji lažem…..
V meni se dogaja nek vihar čustev, od jeze do apatičnosti, do sprostitve, ker vem, da zdaj se bo pa res to končalo. Rabim besede vzpodbude, rabim nekoga,da bi me grdo rečeno kresnil po glavi in rekel “man the fuck up and just do it”.
Aja, da popravim
3. Ona ni brez prihodkov. Jaz ji dajem plačo, da je zaposlena pri meni. Naredila ni praktično nič, oziroma je malo na črno parkrat pokernarla za enega kolega. Drugače je dipl. inž. računalništva in vedno je pričakovala, da ji bom jaz vse k riti/računalniku prinesel ali tako ali drugače pomagal. Ko sem ji parkrat nakazal kaj bi morala narediti so bili vedno izgovori, da ona za tak denar tega ne bo naredila, da ona ne zna tega, itd. Veste ko imaš lastn biznis moraš na začetku vedno nekako izvest pri projekt “overdeliver”. Torej, da ne narediš samo tistega za kar so te najeli ampak narediš celo malce več. Tako si gradiš zaupanje in dobro ime. Prej praktično od leta 2010 ni delala nič. Razen 100 ali nevemkoliko projektov, ki pa noben ni bil zares dokončan. Tudi pred kratkim sem jo vprašal kaj taj dela. Pa mi je naštela 20 projektov s katerimi se ukvarja. ne vem že 6 mesecev al kolkerkol, vmes pa teče čas in denar.
Vzela sva subvencijo zaposli.me (dolgotrajno oz težje) zaposljive osebe. In to z namenom. da bo vsaj imela nekaj in da bo porodniška ko otrok pride, ker sva se o tem resno pogovarjala, da bi še imela enega. Sicer ne glih takoj kot se je zdaj zgodlo ampak sčasoma.
Block, poznam tudi veliko moških, ki se počutijo tako nemočni in ustrahovani, ker pa ne spregovorijo ( včasih, kot praviš, niti sami sebi ne) se vsakemu zdi, da je edini na svetu.
Ne glede na to, ali boš ostal z njo ali ne, je edina rešitev v postaljvanju jasnih meja in pravil, saj lahko momsterji ( tako kot mali otroci) kolikor toliko dobro funkcionirajo samo v varnem svetu jasno določenega in vedno predvidljivega ( s tem mislim, da so meje trdno določene in se jih vedno držimo).
Si v povsem značilnih fazah takšnega odnosa, trenutno v tisti, ko se začneš zbujati in vidiš tudi tisto, kar ni prav, ne samo tisto, kar je lepo in ko začenjaš doumevati, da se ne bo zgodil čudež, temveč bo verjetno šlo še na slabše, če ne boš ukrepal.. Če želiš, da se tvoj svet vsaj malo umiri in da boš imel dovolj jasnosti in energije, da boš ukrepal, tako kot je prav za vse in še posebej za otroka, se rabiš okrepiti in nekoga, ki te bo znal voditi čez viharje, zato ti res svetujem dobrega psihoterapevta. Tako bo šlo lažje, hitreje in četudi boš šel k plačljivemu na koncu cenje. Samo kakšnega dobrega izberi.
GittaAna
Block, tako nazorno in tankočutno si opisal, kaj se ti dogaja, da kar čutim tvojo bolečino.
Da je nekdo žrtev nasilja, da ga maltretira oseba, ki bi morala biti najpomembnejši in prvi človek v njegovem življenju, na katerega se lahko vedno 100% zanese, je zelo težko priznati tudi ženskam. V tem si nismo čisto nič drugačni. Tudi ženske večinoma potrebujejo leta in leta, da se komu zaupajo, pa še takrat včasih slišijo, da naj malo potrpijo ali celo, da so si same krive. Zelo v redu je, da si se spovedal tukaj gori, ker boš dobil potrdilo, da nisi nor, da ne lažeš, da je tvoja zgodba resnična in da je to, kar čutiš, normalno. Mislim, da to krvavo potrebuješ. Te zgodbe z momsterji in nasilneži so za neukega poslušalca tako neverjetne, da jim dejansko težko verjame. Tudi jaz, ko se spominjam nazaj, težko verjamem, da je bila takšna zveza možna in da sem prenašala takšno osebo. In da se mi je celo zdelo vredno truda in sem celo videla neko možnost sobivanja do konca življenja.
Ne ti ne tvoji starši niste dolžni prenašati izpadov tvoje partnerke. Mislim, da bi ti celo zelo koristilo, če bi te stvari prijavil. Starši sploh, ti pa pojdi vsaj k svojemu osebnemu zdravniku in naj primer zabeleži, če ti že ni do prijave na policiji. Vedno je dobro, če so te stvari nekje uradno popisane. Mogoče boš tako tudi ti dobil neko zunanje, nevtralno, objektivno potrdilo, da je vse to res in da ni v redu!
Če si mislil mene, potem raje vidim, da so zasebna sporočila zgolj za kakšno res urgenco, ker drugače ne bom več zmogla vsega, kar moram poleg tega foruma še v življenju početi :-). Pa tudi bolje je, da se vsi pogovarjamo o vsem, saj tako vsi dobijo kakno info, pogosto tudi takšni, ki pridejo sem gori dosti kasneje, kot kaj napišemo..
GittaAna
Hm. Block če boš obveščal še naprej ti bom hvaležen.
Lahko ti samo pomagam s svojim raziskovanjem. CSD bo pač svoj sklep spisal. Bojim se da ne boš prav zadovoljen.
Pojdi do odvetnika in se pogodi z njim da te zastopa on. Se pravi najemi takega ki bo vedno s tabo- fora je da te priznani odvetniki gredo na prvo in zadno seanso vmes pa pošiljajo svoje kolege na obravnave ali pogovore.
Zanima pa me kaj bi rad dosegel na csd-ju. Nimam obcutka da si želis imeti skrbnistvo nad otroci. Ali se motim? Same obiske pa ti določi sodišče in ne csd.
Moja izkušnja z csd ni bila vredu. Zaključili so s stavkom. V primeru ločitve in starost vaših otrok kljub prisotnosti nasilja ne vidimo zadržkov da gospa ne bi bila zmožna skrbeti za otroke saj ne ogroža sebe in otrok. Predlagamo gospej da se vpiše v program nenasilne komunikacije katerega napredek bomo spremljali.
To je bilo konec moje poti. Ostalo bi moral doseči preko sodišč.
Me pa še enkrat zanima kaj želiš. Saj v primeru ločitve ti sodišče določi stike in takrat jih lahko peleš kamor želiš tudi k staršem in ona nič ne more.
Didyer,
to bo multidisciplinarni tim, kjer boste ti, tvoja žena in nekaj predstavnikov CSD-ja. Tam bo določena stopnja ogroženosti in določili boste naloge kaj mora kdo narediti. Mogoče bodo tvoji določili, da mora hodit na srečanja za nenasilno komunikacijo. Predlagam ti, da ti takoj pokličeš Društvo za nenasilno komunikacijo in se ti pri njih pred timom posvetuješ z njimi, ker drugače te bodo na CSD-ju (odvisno od CSD, pri nas imam slabe izkušnje in s policijo tudi) hitro odpravili. Dobro se pripravi na tim in tja lahko res pripelješ nekoga s seboj (odvetnika ali pa predstavnika DNK-ja ali pa koga drugega, ki ti bo lahko kakorkoli pomagal v tvoji situaciji, kar je zelo dobro zate).
Moram povedat, da na Društvu za nenasilno komunikacijo hitro vse motnje prepoznajo, če jim vse natančno poveš kaj se dogaja. Zelo dobro pa je, da greš k njim na pogovore, saj se zelo okrepiš, da lažje vse skupaj preneseš. Na tem društvu je vse brezplačno in ravno oni so bili edini, ki so resnično pomagali.
Na CSD ti bodo pomagali samo toliko kolikor so pristojni. Vse ostalo se rešuje na sodišču. Je pa zelo pametno, da sodeluješ z njimi, saj boš imel zapisnike in vse to ti bo prišlo zelo prav, če se boš moral s problemi soočati na sodišču. V takih primerih so potem tudi oni klicani na sodišče, da povedo svoja mnenja.
Upam, da nisi še tako daleč a bojim se, da imas zelo resne težave. Vse je odvisno od tebe kaj točno imaš za razrešit. Odvisno je tudi od nje, če je pripravljena sodelovat.
Zelo natančno si piši dnevnik za vsak dan posebaj kaj se ti dogaja, kaj dela s teboj, z otroci. Napiši si kronološko vsak dan posebaj, uro, dogodek in kaj si ti takrat čutil. Če si na CSD že dal neke dokumente, po vsej verjetnosti si to že opisoval. Tudi za naprej si vse zapisuj saj nikoli ne veš kdaj boš to rabil.
Srečno
Zivjo
dajmo se malo filozofirati…
torej bil sem na CSDju v tem casu, in naletel na prav prijazno osebo, s katero sva imela super pogovor in sva se domenila tudi za naprej. Jasno je rekla, da je imela tudi ze primere, ko so sli otroci k ocetu in da tu ne vidi tezav. Oris mojih tezav, dogodkov, jez in nekontrol pri zeni, kricanja, itn in tudi vse, kar sva ze naredila skupaj, kaj sem sam zdaj delal… mi je cisto direktno rekla, da tu sem naredil ze cisto prevec in da je dovolj.
Malo sva razglabljala, kaj narediti, ali se jaz sploh se vidim z njo na dolgi rok kot zakonec, in tu je na meni, da se malo razmisljam. Saj zato imava nov termin da se naprej pogovoriva. Je pa vsekakor ob moji starosti mi odsvetovala, da bi cakal z neko odlocitvijo se deset let, ko bodo otroci dovolj veliki, da se sami odlocijo. Dejstvo je, da lahko dobim otroke jaz, v taki mali starosti pac ponavadi ne gredo na deljeno skrbnistvo, pac, dobi jih eden ali drugi. Zal bo to treba vzeti v zakup.
Je pa tako, da na koncu CSD da en sklep, mnenje, in ce se midva z zeno ne strinjava, potem pac pride sodisce in cela drama naprej, kjer pa se verjetno zacne grda igra in dokazovanje, kaksen grd in nesposoben je tisti drugi. Ampak – kot mi je rekla na CSDju, ene mame pac niso opremljene za biti mama, zal, in ce nisi opremljen za na Triglav, potem tja bolje, da ne hodis…Na sodiscu se potem lahko zahteva izvedensko mnenje mene, nje, se tudi to oceni itn…
Vsekakor je bil pogovor pozitiven in mi vliva upanje za naprej…
Naprej pa? kako?
Kako to gre? Recimo da grem jaz enkrat do odvetnika, vlozim za razvezo, to pride na csd, potem sva oba z zzeno vabljena na pogovore, to baje traaj par mesecev, potem pride sklep. Ok, tu se verjetno ne bova strinjala, kaj potem? Potem se zacne sodisce… Ali bova takrat zivela se skupaj? Ce ne, kje bodo otroci? Jih jaz kar pograbim in grem nekam? Jih pograbi ona in jih ima ona, medtem pa jaz iscem stike z njima in potem to leto dve tri na sodicu? Naj prosim kdo tule pove, kako to gre?
Je pa ob tem mojem “zaprtju pipice” jasno viden trud na drugi strani, da se poveca drama, da se vrne nazaj v stanje kot je bilo, ampak zanimivo bi rekel, da uporablja zelo podobne prijeme in ideje in celo stavke, kot pred leti, to pa name nima vec takega velikega vpliva, mogoce ta “teflon” okoli mene in sprejetje, da partnerja pac ni, me varuje, da me ne podre.
Vsekakor vidim napredek, mogoce ta, ki se ga v tem letu niti nisem zavedal…
lp SVO
Nekaj ne štekam. Za kaj boš prestar čez 10 let. Kaj misliš še imeti 2 družino?
Kolikor sem se jaz pozanimal in kolikor mi ločeni kolegi povejo.
Ti vložiš predlog oz tožbo za razvezo. Ona seveda odgovori s protitožbo. Na csd se sporoči da se ločujeta in kje so otroci. Prva obravnava naj bi dlje trajalain ti ponudijo mediacijo. Ta se v 90 procentih zavrne in se določi kdo je začasni skrbnik za otroke.
Kolikor sem bral so ti prvi koraki full pomembni saj če v štartu dodelijo otroke njej je malo verjetno da jih bodo dosodili tebi. Saj sodišča nerada premeščajo otroke sem ter tja. Potem pa imaš polno balinanje spisov in obtožb z zahtevki in obtožnicam sem ter tja in na vse moraš odgovarjati . Skratka cele drame. Kolega ki se ločuje in sta oba trmasta traja že 5 let pa še ni nič zrihtal kje je šele premoženje.
Jaz sem zajec, glede vsega prebranega in zbranega gradiva in naših sodišč me žal ni prepričala 1 oseba .. Ti je pa na csd lepo povedala da oni podajajo samo mnenje katero pa sodišče ne zavezuje.
Ne vem pri nas doma smo na distanci, izpadi so se rahlo potuhnili a se bojim da ne za dolgo. Sam pri sebi sem malo pometal in se spomnil mlajših let in zaključil da življenje je prekratko da bi mi ga ena oseba pokvarila. Ko se dviguje vihar ga zaštopam.
ko mi reče brez tebe mi je lažje , jutri po službi ne hodi domov ker me delaš živčno. Me drugi dan res ni. Seveda so telefoni samo in. Tale doslednost je pri mom bolj učinkovita kot pri otrocih. Ker čuva kaj govori in opazi da tisto kar reče upoštevam in je na slabšem ona. Ker me ni.
Ti pa želim srečo. Poslal sem ti zs pa ni odgovora
KOlikor mi je znano ( preveri) se napiše začasna odredba že na začetku tega procesa, ko se vključi csd, torej, kje bodo otroci in koliko in kdaj bodo z drugim staršem in ta potem velja do končne odločitve. Tudi pri majhnih otrocih so tudi primeri, kjer je še vedno skupno skrbništvo + dogovor koliko bo kateri kdaj skrbel.
V primeru, da se njej ne da preveč z otroci je velika možnost, da jo že v tej prvi fazi prepričaš v skupno skrbništvo, mora pa biti skupno soglasje, drugače odloča inšitutucija. Verjetno bo z otroci izsiljevala, če pa bo videla, da gre pri ločitvi zares in da skrbništvo pomeni, da bo ona ves čas z njima, ti pa samo npr. drugi vikend in en dan v tednu ( standard) potem se zna hitro dogovoriti, za skupno skrbništvo in še velika verjetnost je, da bodo še več časa pri tebi ( uradno pa pol pol).Vsaj glede na to, kako opisuješ njen odnos do otrok. Drugi starš sicer lahko sproži postopke za začasno predodelitev skrbništva, vendar to potem traja in v tem času velja prva zadeva in kot je rekel Kričač le stežka si premislijo. So pa tudi primeri, kjer sta bila oba starša čist zmešana, da so otroke talal enkrat enemu enkrat drugemu, drugače pa se raje odločijo za tistega, ki je ob ločitvi bolj pri sebi ( tudi brez MOM NOM se ljudem ob ločitvah dogaja) zato še enkrat polagam na srce 🙂 otani miren in obenem odločen ves čas.
Tale stik na csd se meni zd zelo spodbuden ( dobeo imeti vse tudi na papirju) , zato jaz ne bi gledala vse tako črno, ker so tudi dobre izkušnje. Kasneje odločajo sodišča, vendar večinoma požegnajo stališče csd in izvedencev.
GittaAna