Pozdravljeni!

Morda bo čudno zvenelo pa vendar me zanima, če mi lahko odgovorite, kdaj je moški dovolj zrel, da postane oče. Ne zanimajo me leta, ampak njegov način življenja, njegov odnos do drugih otrok, njegovo izražanje želje po otroku oz. očetovstvu….

Naj pojasnim zakaj me to zanima.

Sem mamica sedemletnega sina za katerega se oče ne zanima in nimata stikov. Sedaj živim z novim partnerjem, ki si ” želi ” otroka, vendar meni ne daje tega občutka, ampak se mi zdi, da je to zgolj zato, ker smatra, da bo pozneje že prestar (33) in, ker tudi njegovi starši pritiskajo nanj.

Ker gre ” osel samo enkrat na led ” sem sedaj v dilemi, ali naj ugodim njegovi želji, ki je hkrati tudi moja, ali ne, kajti bojim se posledic, če so moji dvomi in strahovi pravilni. Naj napišem še to, da se z mojim sinom dokaj dobro razumeta, če odmislim, da je sam bil vzgojen z očetovo trdo roko in, da ne more razumeti, da so današnji otroci tako drugačni (sam še dandanes tisti trenutek ugodi očetovi pa tudi mamini želji ko je izrečena, jaz pa iz sina ne mislim narediti svojega služabnika, ampak želim, da uboga zaradi spoštovanja in ljubezni ne pa zaradi strahu). Tudi midva se dobro razumeva, izjema so prepiri zaradi zgoraj navedenih razlik v pogledu na vzgojo, za katere se trudiva, da bi jih čimprej uspešno odpravila, in se imava zelo rada.

Hvala za odgovor in lep pozdrav! Petra

V svojem pismu pravite, da je oče vašega otroka od vas enostavno odšel in za seboj pustil veliko bolečino. Čeprav ste to morda celo pričakovala, se je tisti dan porušil svet. Če je doma še vaš otrok bo na vsak način iskal model moškosti, nekoga, ki mu bo dal varnost in zavarovanost, da bo lahko odšel v svet. Odločitev, da oče oddite je izredno globoko in odločilno posegla ne samo v vaš svet temveč tudi v svet vašega otroka, ki v teh letih zelo potrebuje starše, ki naj bi ga bili sposobni voditi skozi vznemirljiv svet neobvladljivega čustvenega in razumskega razvoja. Otrok potrebuje nekoga, ki bo zmogel spremembe ovrednotiti in zrcaliti doživetja, ki ga bo naučil kako predelati jezo, razočaranje,kako se pravilno vesti v družbi in sprejemati odgovornosti za posledice svojega ravnanja.
Starševsto zahteva od očeta in matere, da najdeta notranja čutenja in v sebi odkrijeta potencial za starševstvo. To seveda pomeni, da v sebi poleg sebe in svojih otroških čutenj srečata svoje starše in svoj odnos z njimi. Na podlagi čutenj in otroštva enega in drugega- kakšna sta bila starša, kako sta vaju vzgajala, kaj sta takrat pogrešala, kaj sta si želela-, bosta lahko vzpostavila varen prostor v vajinem odnosu, s čimer je mišljena zlasti ranljivost in iskrensot. To je obenem tudi prostor vajine intime, kajti samo kolikor je med vama prisotno deljenje ranljivosti, toliko je prostora za otroka. Razlog stiske vašega partnerja bosta morala poiskati skupaj, kajti vsak mož-moški mora sam iz svojega čustvenega sveta izpeljati pomen očetovstva. Novorojeni otrok bo zahteval novo pozornost in razpoložljivost kar obenem tudi pomeni radikalno in nepovratno prelomnico v cilju vajine pozornosti. Takrat ne bosta mogal biti več enako pozorna drug do drugega, na svoje službene skrbi, odnosi s starši in prijatelji. Ob otroku bosta oba doživela vrnitev v lastno otroštvo in dobila edinstveno priložnost, da dogradita lastni razvoj ob izzivih, ki jih odpira otrok. Kaj to predstvalja za vašega partnerja? Kaj pomeni njemu biti oče? Kateri strah, ga navdaja ob misli otrok? Koliko se ob tem sprašuje kje bo njegov prostor ob vas?
To so vprašanja, katera bosta morala pretresti v vajinem odnosu.
Želim vama, da medsebojno začutita povezanost in tako odpreta prostor, v katerem bo bosta otroka varna, ljubljena in sprejeta.
Na koncu bi vama priporočila skupino za predzakonce, ki se srečuje v Ljubljani pri Frančiškanih na tromostovju vsak 2. in 4. torek v mesecu ob 20 uri.

Vse dobro!

Romana Žitko spec. ZDT

Zakonski in družinski inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto
[email protected]