Montessori vrtec
predlagam ti da greš na kakšno kratko Mont. izobraževanje in boš videla ogromno razliko..in potem se ne boš niti čudila od kje takšni rezultati..ker tam vzgojiteljice res delajo na razvoju otrok in ne samo na animaciji in varstvu.
Vsekakor pa je veliko odvisno od osebnosti vzgojiteljice. Videla sem perfekten Mont.vrtec z dobrim osebjem (ravnateljica je res nadstandardna oseba) in slabši ..z nemanirlih zanemarjenimi (v vseh pogledih) vzgojiteljicami..take ki jih jaz nikoli ne bi vzela v službo pa sem malo proučila ravnateljico in mi je bilo vse jasno..veliko osebnostnih težav.
Tako da..ne samo program..sila pomembni so tudi izvajalci!!!
… sem razmišljala o vzgoji individualistov, pa pri mojih otrocih tega ne gre zaslediti. Preprosto zato, ker se v montessori vrtcu niso šli zgolj in samo individualne obravnave. Celo v času njihovega samostojnega ‘dela’ vem, da je hči občasno sodelovala z enim fantkom. Da ne omenim njihovih skupnih praznovanj. Na dvorišču se gredo pa itak vse od nogometa naprej. In ne vem, kako si je celo moj sin, ki mu socializacija svoja leta ni šla, pridobil prijatelja prav tam.
Ja, mogoče so pa izvajalci krivi 🙂 Vsak vrtec ima svoj pridih in jaz sem srečna, da smo dobili tam mesta za najine otroke. Čas, ko so brez staršev je zares koristno preživet in dobra naložba v vsakem pogledu.
No pri nas bosta zdaj minili skoraj dve leti, odkar je naša prva hči začela obiskovati ta vrtec in moram reči, da smo zelo zadovoljni. Seveda je precej odvisno od vzgojiteljev samih, ampak dokler bodo moji otroci z veseljem stekli v objem tudi vzgojiteljici po npr. enem tednu počitnic, bom vedela, da se počutijo dobro in varno (pa da ne bi začel kdo o pedofiliji v Cerkvi, prosim).
Sicer pa iz opazovanja in vsega, kar sem lahko spoznala, menim naslednje: vsak otrok ima kakšen dan voljo, da bi nekaj delal, nečesa drugega pa ne. To opazim tudi pri hčerki, ki se ji npr. pred božičem v soboto ni ljubilo delati voščilnic, naslednji dan pa je risala eno za drugo. In pri tem bila zelo skoncentrirana! Tu pa vidim razliko med montessori vrtci, ki naj bi osrednji del dopoldanskega časa namenili prostim dejavnostim, ki si jih otrok izbere. Takrat pač dela tisto, kar ga tisti trenutek zanima in se zato v stvar tudi bolj poglobi kot bi se sicer. In predstavjam si lahko, da v kakšnem klasičnem vrtcu, če je nek dan recimo na vrsti, da bodo delali ptičke iz gline, zagotovo kakšen otrok, ki mu takrat to delo ne “sede” in ga bo opravil bolj površno.
Maria Montessori je v enem od del govorila, da otrok rabi nekaj časa, da se dovolj umiri (mislim da uporabi besedo normalizira?), da se v neko stvar res poglobi do konca. In to nenazadnje lahko opazim pri hčerki tudi doma, ko je kakšen dževen dan in smo celo dopoldne doma: nekaj časa bo begala od stvari do stvari, brskala, tečnarila, potem pa bo akr naenkrat nastala tišina in jo boš našel v kakšnem kotu ali za mizico, kako se ukvarja z neko stvarjo. In to je to, po mojem. V tem času stvar dojame drugače, kot bi jo, če ji stvar prinesejo “na pladnju”, to pa naj bi bilo tudi eno od bistev montessori pedgogike – drugačen pogled na stvar.
Sicer pa kot rečeno, tistemu glavnemu delu, ko se otroci ne igrajo z “navadnimi igračami” je pri nas posvečen le del dopoldneva, drugače pa gredo ven, se igrajo navadne igre v telovadnici itd.
Kakorkoli že, vrtci so si različni, mi smo z našim zadovoljni in kmalu peljemo tja še mlajšo hčerko.
Sem bodoča diplomirana vzgojiteljica. trenutno delam v navadnem vrtcu, seznanjena sem pa z vsemi. Res da so v igralnici nekateri otroci bolj glasni, ostali bolj mirni, vendar pa sklepam po sebi: veliko več se posvečamo tihim, mirnim otrokom, saj zelimo spodbuditi njihovo igrivost, gibanje in razmisšljanje. glasni in nagajivi otroci pa že vejo, kaj je prav in kaj ne. Če ima vzgojitelj pravi pristop, se bo ukvarjal z vsemi sončki enako. sama imam v skupini deklico, ki se noče igrati, je zadržana, se ne pogovarja, kamor jo postaviš tam stoji in ves čas hodi za menoj ali drugo vzgojiteljico v sobi. na začetku leta smo ugotovili z vzgojiteljico, da se le ta deklica zelo razživi v telovadnici. tam postane vesela deklica, nagajiva, igriva,… večkrat se zato z celotno skupino odpravimo v telovadnico, kjer telovadimo. Nemalokrat pa se zgodi, da tja odnesemo kakšne sestavljanke, spomin… in se skupaj igramo. Tam je deklica čisto druga.
otroci ostali se igrajo z njo in res se skupaj lepo igrajo.
Kot vidiš, se v našem vrtcu ne ukvarjamo samo z glasnimi in nagajivimi, ampak tudi z mirnimi. Kar se pa tiče kletvic otrok: otroci to prinesejo v vrtec. če se še tako trudimo, da nebi nosili takih besed notri, je težko, staršem se marsikdaj to zdi smešno in se ne ozirajo za le te. Najprej poskrbite, da vaš otrok nebio govoril takih besed, nato pa glejte druge. v vrtcu so kletvice prepovedane! Če se že zgodi, da kletvico kateri izmed otrok prinese v vrtec, se trudimo le to izbrisati iz njegovega besednjaka. Včasih so pa otroci trmasti preveč in kletvice še kar govorijo. takrat si prislužijo kazen(npr.: če se star 3 leta more 3 min sedeti ob vzgijiteljici in razmisliti o besedi. takrat so ponavadi krokodilje solze, ampak zaleže v večini primerov. če ne, se kazen ponovi.).
Ni važno, v kater vrtec vpišete svojega otroka. v vsakem se bomo vzgojiteljice maximalno potrudila za njihov razvoj na vseh področij saj se zavedamo, da je predšolski otrok najbolj dovzeten za tovrstne stvari in da se nikoli v življenju ne nauči toliko, kot v vrtcu. res sem razočarana, kako nekatere v tem in tudi ostalih forumih tepete vzgojiteljice. Če katera kdaj na katerega otroka malo bolj glasno odreagira ima zato razlog. Velikokrat se zgodi, da otroci izkoriščajo in preizkušajo naše meje, pa tega vi spoh ne veste, ker niste z njimi 8 ur na dan ali pa še več.
Oprostite, če sem izšla iz bistva odprte teme, ampak me je res razburilo da mislite, da se mirnim otrokom in tihim posvečamo veliko manj. Poleg tega mi ni všeč, kako tepete nas vzgojiteljice. vsaka opravlja delo po svojih najboljših močeh, da bodo vaši mali sončki čimbolj izobraženi in da se bodo v vrtcu imeli čimlepše in čimboljše.
Katja, mi imamo dva (enega v manjši, enega v večji skupini) na Bravničarjevi (Rumena hiša, http://www.montessori-institut.si/hisaotrok.html) pa smo zelo zadovoljni (starši in otroci :-), brez kakršne koli pripombe, tako da bi priporočal.
Tudi naša starejša je šla pri treh letih, pričakovali, da bo imela večje težave pri uvajanju, ampak so se vzgojiteljice zelo potrudile (celo obisk pri nas na domu).
Edini problem: ne vem, če je za nove še prostor? Pa seveda nekaj dražje je (višja cena in nižja subvencija).
Spoštovani, ko vse tole prebiram, sem se odločila dodati svoje izkušnje
moja hči je obiskovala oba vrtca in lahko iz prve roke povem razlike, ki sem jih opazila:
MONTESSORI MB:pred vpisom sem bila povabljena s strani ravnateljice na ogled prostorov in vsega kar zraven spada, sledil je še sestanek z ravnateljico s.Terezijo, ki me je seznanila z vsem, je ni podrobnosti, katero mi nebi predstavila, pa bi jo kasneje ugotovila
JAVNI VRTEC MB: po telefonu so mi je ravnateljica sporočila, da imajo prosto mesto, če smo še zainteresirani
MONTESSORI MB: podpis pogodbe in vprašalnik za navajanje posebnosti pri otroku, posebne želje prehrajnevanja, upoštevali so tudi želje staršev, da so otroku pripravljali čaj ko je bil malo prehlajen/slišala na hodniku
JAVNI VRTEC MB:dve uri pred podpiso so me poklicali na podpis tipske pogodbe 5 min, ker je bila pred vrati dolga vrsta
MONTESSORI MB: skupina 10- cca 12 otrok
JAVNI VRTEC MB:19 otrok
MONTESSORI MB: individualni spoznavni mama in otrok z vzgojiteljico eno uro
JAVNI VRTEC MB:skupni spoznavni vsi starši ki so kar povprek klepetali in vsi otroci dva še z bratcem in sestrico, ki so se podili in igrali prosto po prešernu, meni je delovalo pravo vojno stanje
MONTESSORI MB: v garderobi omarica, obešala z obešalniki, škatla za odlaganje manjših predmetov(kapa, rokavice, šal, ..
JAVNI VRTEC MB:obešala nagužvana, da ne moreš obesit niti jakne da o bundi plus jopi ne razlagam
MONTESSORI MB: otrok brez prebavnih motenj
JAVNI VRTEC MB: otrok je imel prebavne motnje
MONTESSORI MB: plenice pogosto menjali, otrok suh
JAVNI VRTEC MB: plenica pogosto premočila bodi in hlače, kar je razumljivo pri tako nabasani skupini
MONTESSORI MB: ravnateljica, ki je s. Terezija pogosto tudi pomaga v skupini popazit otroke, nekajkrat je bila dežurna v pop varstvu
JAVNI VRTEC MB: ravnateljica postavljena s strani občine in sedi v svoji pisarni enako kot ostali direktorji v javnih zavodih
MONTESSORI MB: uporaba le didaktičnih lesenih igrac, ter sliknic in knjig
JAVNI VRTEC MB: plastične in nekaj lesenih igrač, ni da ni
MONTESSORI MB: vzorno olikano deklico so mi vzgojili, (KOT ZDRESIRANO: hvala mama, hvala mama ne bom, nazdravje mama, bila sem ganjena, kako so jih lepo vzgojili, ker sva starša precej službeno odsotna)
JAVNI VRTEC MB: zelo zgovorna je postala,prepirala se je vse povprek kot tudi vsi ostali otroci, sem opazila
MONTESSORI MB: za posebno prošnjo pri vzgojiteljici se mi je (z opravičilom, če je bila kakšna pripomba z moje strani) zelo zelo prilagodila
JAVNI VRTEC MB: xy vzgojiteljica me je najprej poslušala nato v šlampastem dialektu razložila dolžnosti staršev, kaj v zakonu piše, česa si nisem prebrala pa bi morala, vse skupaj zelo naglas, zelo na dolgo, da so slišali stanovalci v sosednjih blokih in vsi starši, ki so takrat tudi dvigovali svoje varovance, je pa res, da je bila vzgojiteljica že v zrelih letih,…
MONTESSORI MB: vzgojiteljice mlajše
JAVNI VRTEC MB:vzgojiteljice mlajše in starejše
MONTESSORI MB: o prihodu in odhodu otroka so me v naprej seznanili
JAVNI VRTEC MB:odpiralni čas sem našla na njihovi spletni strani, ki seveda ni bil posodobljen, podatki so bili zavajajoči
MONTESSORI MB: posebno zaprosilo pri ravnateljici je bilo prijazno sprejeto in upoštevano
JAVNI VRTEC MB: posebno zaprosilo pri ravnateljici je bilo prijazno sprejeto in upoštevano
MONTESSORI MB: velike ucilnice in visoki stropovi-vedno svež zrak brez prepiha
JAVNI VRTEC MB:montažna gradnja, nizki stropovi, prepih, slab zrak
MONTESSORI MB: ko otroci počivajo, vzgojiteljica in pomočnica z njimi v prostoru
JAVNI VRTEC MB:ko otroci počivajo, vzgojiteljica in pomočnica v družbi ostalih vzgojiteljic na klepetu na skupnem hodniku.
Zlati kovanec – hvala, da ste to omenili.
Ime Montessori ni zaščiteno (na željo MM) in v Sloveniji lahko na žalost vsakdo odpre oz trži varstvo, da delajo po omenjeni pedagogiki.
Starši naj preverijo, ali ima določeno varstvo ali vrtec certifikat Montessori združenja Slovenije (oz je okolje potrdilo Montesori združenja, saj certifikata ni lahko pridobiti) in na kakšen način je bila pridobljena izobrazba zaposlenih. Certifikat je pridobljen pod strogimi pogoji, ki so jih napisali skupaj z organizacijama Montessori AMI in AMS.
Varstvo ali vrtec lahko delujeta zelo dobro in kvalitetno, vendar če ne izpolnujeta določenih pogojev, (dobro in pravilno postavljeno okolje, zadostno število materialov in ustrezna izobrazba zaposlenih, heterogene skupine,…) se ne bi smelo oglaševati kot Montessori.
Pozdravljene,
jaz imam zelo slabo izkušnjo z vzgojiteljico v javnem vrtcu Šentvid Ljubljana-na sina je vplivala izredno negativno, popolnoma mu je zbila samozavest-izpisali smo ga takoj po zadnjem izletu (1.6.) in razlika je bila opazna že po enem tednu.Ampak še zdaj delamo na tem, da je bolj samozavesten ker ga je čisto potolkla.
Zato razmišljam za hčerko, da bi jo dala v M. vrtec je pa res, da osvisno na kakšnega človeka naletiš in me to zelo žalosti, da prepustiš otroka neki osebi, ki pa ni “človek” pa tega sploh ne veš če je otrok premajhen, da bi ti povedal.
Mamikim,
pravih montessori vrtcev je v Sloveniji zelo malo, več je verjetno varstev, ki pravijo, da delajo po metodi montessori. Kot so ti že prej svetovali, se dobro pozanimaj, preden otroka vpišeš, morda začni na spletni strani Montessori inštituta, kjer boš dobila tudi veliko informacij o sami metodi.
Mi imamo dva otroka v montessori vrtcu in smo zelo zadovoljni, je jasno, da izhajajo iz otroka in ne iz vzgojitelja, kot je marsikdaj v javnih vrtcih, ko ima glavno vlogo v skupini vzgojitelj.
Srečno!
tudi mi:
tudi drugi starsi v tem vrtcu se dobro pocutimo, odkar ste se izpisali… 🙂
Resneje: NE vpisujte otroka v Montessori vrtec, ce sami doma ne omogocate podobnega okolja, prostorsko in po obnasanju vas in starih starsev. Vrtec ne bo vzgajal otrok sam od sebe namesto vas, proti vam, nikakor pa ne bo prevzgojil vas, ce se nocete sami.
Podobno, ce iscete najdrazji vrtec, nikar ne vpisujte v Montessori vrtec. Nasli boste dovolj “diplomatskih” in “medijskih” vrtcev, ki delno delajo po “montesori” nacelih, so pa dovolj dragi, da vam bodo ustregli v vsem, kar si zelite.
Podam vam link kjer lahko kontaktirate preko spletne strani Aljo Furlan, uspešno pravljičarko ki je napisala že več kot 15 knjig. piše tudi pravljice po meri za probleme ki jih imajo otroci ali starši z otroki kot je ta primer. V pravljici se pojavi njegovo ime, njegov junak itd.. Moram povedati da deluje, pomagala je že veliko otrokom, Alja pomaga tudi na raznih osnovnih šolah. LP LINK: http://aljafurlan.si/
Hej!
Jaz lahko povem svojo izkušnjo. Delala sem sama prakso v Montessori vrtcu in ne samo tam ampak tudi v drugih vrtcih. In se pozna očitna razlika. Ko sem bila v Montessori vrtcu imajo prostor drugače razporejen. Otrok se ne sili v nekaj, kar ne želi, temveč se jih samo spodbuja, če želijo to sami in se jim pomaga. Spomnim se, da ko sem delala v vrtcu Montessori, so imeli logo ”POMAGAJ MI, DA NAREDIM SAM” še zmeraj se ga spomnim, kljub temu, da je od tega že 2 leti. Meni osebno je bilo zelo všeč delo tam. Mnenja sem, da se mogoče prej osamosvojijo otroci, se veselijo, ko vidijo da zmorejo tudi sami. Med samim delom, sem opazila, da si otroci tudi med sabo veliko pomagajo ( zavezati vezalke, zapeti zadrgo)… Kljub temu, da mogoče vzame več časa določena stvar, še vseeno prepustijo otroku, da postori sam. Zelo mi je bilo tudi všeč in hkrati sem bila zelo presenečena, ko so otroci za sabo sami pospravili posodo ( tudi mlajši otroci), kar tega v veliko javnih vrtcih ni. Zelo mi je všeč sam način dela vzgojiteljic. Ko sem tam delala, smo bili zelo veliko časa zunaj, sprehodi, na balkonu, na travniku. Delo tam mi je bilo zelo všeč!
Je pa res, da moraš sam presoditi, kaj je najbolje za otroka. Niso vsi otroci enaki in so si različni in vsakemu otroku paše oziroma mu je všeč nekaj drugega.
Želim Vam vsem uspešno izbiro za Vašega otroka. 😀
Lep pozdrav!
Tudi sama sem delala prakso v Montessori vrtcu in v javnem vrtcu. Razlike so velike.
Na prvi vtis Montessori deluje zelo privlačno, ko vidiš urejne prostore z različnimi inteligentnimi materiali, pa že sama garderoba- vsak otrok ima svoj obešalnik in dve torbi, kjer ima stvari za preoblačenje v primeru, da se polula ali umaže. Vendar ni vse zlato, kar se sveti…
Mene je zelo odbilo, ker so me ves čas opozarjali, da moraš biti do otrok zadržan, z njimi moraš biti resen, noben humor ni zaželjen… Otroci pa imajo to tako radi, če se lahko kdaj smejejo. Mimo grede, ko smo srečni si zapomnimo veliko več, kot sicer.
Zmotilo me je tudi, da se tako povdarja kot vrlino intelektualnost, ne pa še kaj drugega. Otroci res znajo pisati že pred šolo in večina ljudi, ki Montessori pozna le povšno, je potem vsa navdušena, kako je to prava pot… Otrok se bo v vsakem primeru naučil pisati in prava reč, če se eno leto prej ali kasneje. A je to garancija, da bo v življenju uspel in kaj bolj srečen? Poznam nekaj ljudi iz svojega otroštva, ki so znali v prešolskem obdobju brati in pisati ali pa poštevanko, pa niso bili kasneje kot srednješolci ali študetje nič nadpovprečnega, pa tudi glede tega, koliko so srečni v odrasli dobi, ne bi pretiravarala, ker imajo vse sorte težav, kot pač vsi.
Moti me, da so bili otroci v skupinah, v katerih sem delala, manj srčni kot otroci v javnih vrcih. V javnih vrtcih se otroci lahko med seboj objamejo ali pa vzgojitelj objame otroka. Tu pa je objemanje prepovedano in sploh dotiki, da bi otroka malo pobožal po laseh ali spletal kitko punčkam… Kot da ne bi vedeli, da so otroci, ki dobijo več dotikov, v odrasli dobi bolj čustveno inteligentni. Mislim, da je M. Montessori v marsičen zastarela in da so sta šla psihologijo in znanje o procesu učenja v marsičem naprej, kar v njenem času še ni bilo znano in da bi bilo treba njeno metodo nadgraditi.
V javnih vrtci so se mi otroci zdeli bolj spontani in kreativni ter srčni, saj so več ustvarjali z materiali iz narave, ki so jih vzgojiteljice priskrbele (jesensko listje, barvanje školjk poleti ali izdelovanje figuric iz školjk…), tega pa v Montessoriju nisem doživela. Ves čas se kot pijanec plota držijo svojih materialov in so glede tega precej ozki. Pogrešala sem, da nimajo več prostora za likovno izražanje in ustvarjanje izdelkov iz materialov, pobranih v naravi, dela z glino… Sicer je bilo v igralnici slikarsko platno in barvice, to pa je tudi vse.
Veliko razliko sem opazila v samih otrocih. V Montessoriju otroci pričakujejo, da se ukvarjaš z njimi in jim je to samoumevno in ne kažejo hvaležnosti, če jim razlagaš materiale. Delujejo precej hladni in 6-letniki že znajo povedati, kaj vse znajo in imajo to za tisto pravo bistvo v življenju (A je tudi vam kot odraslim bistveno v vašem življenju to, kar znate, ali si želite v življenju še kaj drugega?). V javnem vrtcu pa sem opazila veliko več srčnosti pri otrocih. Niso zdresirani vljudnosti, ki jo v Montessoriju nekateri dobijo, če s tem ukvarja njihova vzgojiteljica, so pa v javnem vrtcu otroci veliko bolj pristno veseli, cenijo, če si se jim posvetil in pokažejo resnično srečo in smeh, ko si z njimi ali ko kaj dobijo. Jaz sem v Montessoriju zelo redko, če sploh kdaj, slišala otroke, da se smejijo. Kot da smeh ni zaželjen, ampak se bolj povdarja resnost, zadržanost, tišino, zamaknjnost vase… Mislim, da bo vaš otrok več doživel, če se bo smejal v vrtcu, kot če bo v hladnih-profesionalnih odnosih dosegel nekaj znanja. Znanje ga tako ali tako še čaka v procesih, ki jih bo imel v šoli, hladni in profesionalni odnosi pa… jih ni dandanes povsod že preveč? To ga bo že tako ali tako spremljajo -zelo verjetno – celo delovno dobo.
In še glede odnosa do hrane me je Montesori vrtec zelo zmotil. Otroci morajo pojesti vse, kar so si dali na krožnik. Kao neka vzgojna metoda, da se mora pojesti vse do konca in da hrane ne mečemo v smeti. Ena deklica v moji skupini ni mogla pojesti do konca, ker je bila sita prej, kot je mislila, da bo, ko si je jemala hrano iz skupnih posod. Vzgojiteljica je vztrajala, da mora pojesti in da bo toliko časa sedela za mizo, dokler ne bo vsega pojedla. Ostali otroci so že celo igralnico pospravili in šli spat, ko je ona za ‘kazen’ morala še vedno sedeti pred tistim krožnikom. Na koncu je vzgojiteljica šla do nje in jo vprašala, zakaj noče. Deklica je rekla, da paradižnika noče. Potem ji je ga vzgojiteljica razrezala na čisto majhne koščke in ji rekla, naj najprej spije vodo in potem pogoltne še paradižnik, tako kot se pač z vodo podoltne tablete. Punčka je skoraj bruhala, ker se ji je paradižnik res upiral in ker je bila že sita in je bilo to že čisto preko njenega telesa.
Ne vem, kakšnem smisel vidijo te vzgojiteljice v tem Montessori vrtcu, saj so v vseh skupinah imele podoben odnos do hrane. To je čisto zgrešeno! Naj vam o tem poroča kak odvisnik od hrane, saj se je marsikateri odvisnik od hrane naučil že v otroštvu, da se ne sme puščati in potem raje poje do konca čokolado, kot da bi jo pustil, ko jo ima že dovolj.
Sploh pa se mi zdi bolno, da je otrok kaznovan, ker ni pojedel do konca. Glede hrane in hranjena je šla psihologija tudi precej naprej in v tem so precej zastareli in se bojim, da bo marsikdo od teh otrok v odrasli dobi bolj nagnjen k uživanju hrane kot jo sicer potrebuje.
Summa summarum. Ko imam za seboj dva meseca dela v javnem vrtcu in montessoriju, lahko rečem, da svojih otrok v Montessorija ne bom dala.
Vse pa bi rada pozvala h kritičnosti in naj jih ne zapelje ‘vse kar se sveti’.
Sama sem klasična vzgojiteljica in Montessori učiteljica. Ni za primerjati. Montessori pedagogika resnično omogoča otroku razvoj globoke koncentracije, samomotivacijo, razvoj potencijalov, samostojnost, razvor možganov in normalizacijo. Govorim iz izkušenj.
Delala sem po klasičnem programu in delam po Montessori programu.
Ne sprašujte starše za mnenje. Starši večinoma nimajo pojma kaj je razlika med klasičnim vrtcem in Montessori vrtcem. Nimajo tega znanja. Samo vedo, da Montessori pedagogika ponuja “nekaj več” in so pripravljeni plačati več. Nekateri zaradi statusa, nekateri ker si lahko privoščijo. Večina staršev v našem vrtcu ni nikoli prebralo niti eno knjigo o Montessori pedagogiki.
Žal
Niti približno se ne more primerjat z Waldorfskim…takšne imam najraje ki nekaj na pamet govorijo. Razlike so ogromne!
Drugače pa smo mi zelo zadovoljni z Montessori vrtcem.
Nas otrok se je naucil tako veliko stvari, da sploh ne morem vseh naštet. Je izredno skoncentriran in umirjen, ko je to potrebno. Še vedno pa je to nasmejan in srečen otrok, za te del se dodatno poskrbiva midva z možem. Mislim da otrok potrebuje oboje za kvaliteten razvoj, od učenja do razposajenosti. Vsekakor se pa vzoja začne in konča doma, vrtci so le dodana vrednost.
Jaz Montessori vrtec priporočam. Pa tistim, ki jih zanima cena…so subvencionirani in malenkost drazji od javnih vrtcev, ampak vredni vsakega centa 😉