Moja novoletna želja
Vsakodnevno gledamo stisko ljudi, ki se borijo za boljše življenje, za človeka dostojno življenje. Zakaj to ni omogočeno vsakomur? Mar smo se rodili na tem svetu za to, da nekateri živimo v izobilju, medtem ko ljudje umirajo od lakote? Je brezskrbno pohajkovanje po naši državi privilegija, ki je onemogočena beguncem, ki bežijo iz svojih domovin?
Kako smo lahko ustvarili tako velik razkol med ljudmi? Ali nihče od voditeljev sveta ne pomisli, da smo vsi ljudje in da si prav vsak od 7 bilijonov živečih zasluži vse kar imajo oni? Ni naravno, da smo pohlepni, da ne vidimo trpljenja sočloveka, da se obrnemo drugam, ob tujih stiskah.
Boli me dejstvo, da je skoraj ves svet tak. Omejen! V obstoječem svetu ni prostora za ljubezen, ni prostora za razumevanje, še najmanj pa za srčnost. Ali ne spregledate da ste vsi nesrečni? Tuja bolečina prizadene vsakega izmed nas, samo tega si ne želite čutiti. Hlastate za bogastvom, slavo in denarjem, vendar zvečer, ko se uležete v posteljo, sreče ni. Ker sreča se ne nahaja v materialnem svetu. Sreča je ljubezen do sočloveka.
Odprite že enkrat oči, odprite svoja srca, če ne veste kako, predstavljajte si sebe v stiski ostalih »malomeščanskih državljanov«. Ne pričakujem, da se bo svet spremenil iz danes na jutri, da bo država poskrbela za vse ogrožene prebivalce, vendar to lahko storimo skupaj. Vsak pozna vsaj enega, ki se trenutno bori za preživetje, pa naj bo to v finančnem, materialnem, psihičnem ali v katerem koli drugem smislu. Pomagajte mu. Višek kosila po navadi roma naravnost v koš, zakaj? Spakirajte višek kosila in poglejte okoli sebe – kdo je lačen. Lahko je to prva soseda, ki vas vsak dan prijazno naslavlja na hodniku bloka in za katero menite, da je ena izmed vas (priskrbljena z vsem). Morda je to tista oseba, zaradi katere ponoči ne morete spati, ker povzroča hrup v bloku zaradi prerekanja z možem? Na milijone je lačnih ljudi, hrana pa konča v smeteh.
Kar želim reči je to, da z enim aktom ljubezni, povzročite verižno reakcijo ljubezni okoli sebe. Vi pomagate ljudem z sredstvi katere imate na razpolago, oni oziroma svet pa vam to povrne s sredstvi, ki jih vi potrebujete.
Zakaj se nebi premaknili v smeri ljubezni? Ves svet ve, da sta denar in materialne dobrine utvara moderne dobe. V njih sreče ni.
Človek si lahko na milijon načinov. Svetu lahko ponudiš ves presežek katerega poseduješ. Če pa se nahajaš na družbenem dnu in meniš, da ne moreš pomagati ljudem okoli sebe, se tudi tu motiš. Že nasmeh namenjen sočloveku, je zdravilo zanj. Bogati smo toliko, koliko se razdajamo.
Ko boste naslednjič srečali prijazno sosedo, ali tisto grozno, razmislite – kaj je tisto, kar bi ji lahko jaz dal, da ji polepšam/olajšam dan, teden, mesec ali življenje ter to STORITE.
V novem letu vam iskreno želim akte PREROJENE LJUBEZNI. Da bi čim večje število ljudi spregledalo, slišalo, videlo in začutilo, da je naš obstoj na materi Zemlji odvisen zgolj od naše ljubezni do nje in vseh na njej.
14.12.2015 Reborn Love
Vsekakor je za pozdraviti, da ljudje razmišljajo o boljšem svetu in da se celo odločijo pozvati k akciji. Le da mene osebno taki apeli, ki so zastavljeni na široko, nekako … ne prepričajo. Še sploh, če med vrsticami vsebujejo tudi zgoraj citirano opažanje.
Zakaj? Ker se mi vedno pogosteje dogaja, da znam videti tople in srčne ljudi odprtih rok. A tega preprosto ne obešajo na veliki zvon – to živijo in sevajo navzven.
“Daj naprej” je preprosta filozofija. Zavedati se, kaj ti je bilo podarjeno in dati naprej v taki obliki, da je blagodejna tudi drugemu. Povzroči, da se dobro množi. In deluje.
“Love will save the day.”
Zelo lep in zelo resničen rek.
A začne se tako, da vsak od nas začne dajati.. nasmeh, prijazno besedo… tudi kosilo, seveda, če ima višek in če ve, komu lahko da. Ravno sosedi zvonit na vrata ne priporočam.. da se jo ne užali in še bolj ne prizadane.
“Ljubi druge, kot ljubiš sebe”… a kaj ko ljudje ravno to počnejo… ne ljubijo sami sebe in točno to neljubezen dajejo naprej.
Ljubezen je najmočnejša sila v vesolju… a ljudje so naučeni biti negativni, kritični, zlobni… ker jih to na nek čuden način hrani. Za marsikoga je pretežko prekiniti in ustvariti nekaj lepšega.. pozitivnost, pohvalo, prisrčnost.. A vedno se začne z nami samimi. In potem tudi vedno več lepega vidiš okoli sebe..
O okoliščinah: sem zelo vesela, če si eden izmed redkih, ki se zaveda omenjene filozofije in tako dejansko živi. Moje pismo je bil poziv ostalim, ki si pred tem zatiskajo oči.
Takole: v veliki meri se strinjam s teboj. Bistvo mojega pisma ni bil zgolj v kosilu-to je bil zgolj primer, da vsak od bralcev uvidi, da je to neka stvar, ki jo počne vsak dan in da bi lahko ta delček svojega ravnanja spremenil, brez neke škode oziroma prevelikega napora. 🙂 Širjenje ljubezni zajema mnogo več kot samo deljenje hrane. To je način življenja. Kdor širi ljubezen, ve o čem govorim. 🙂
Za avtorja: Iskreno HVALA za podporo in razumevanje.
Zgoraj napisano pismo, je dober uvid na situacijo v Sloveniji. 120 ogledov pisma in trije komentarji, kar mi sporoča, da še dolgo ne bomo dosegli minimalnega praga humanosti, srčnosti, sočutja itd. To dejstvo me razžalosti vsak dan posebej. Ampak vsak ima pravico živeti kakor misli da je prav. Zato pozdravljam vse ljudi tega sveta in vsem sporočam, da jih imam rada, ne glede na njihov način življenja. Prav taki, ki obrnejo glavo od ljubezni, so jo najbolj potrebni. Zato ne zgubljam vere v ljubezen in verjamem, da bo nekoč svet boljši.
Srčen pozdrav vsem skupaj.
Reborn Love