Ne vem kako naj začnem. Res sem vam najbrž neznana, vendar vam lahko povem, da forum spremljam že vrsto let, saj je moja mami pri 48 letih zbolela za pljučnim rakom.Žal se je njen boj z boleznijo končal saj je moja mami za vedno zaprla oči in odšla v boljši svet 06.11.2008 ob 19.59.( stara 55 let in pol).Bila je zlata mami in žena prav tako pa je bila mojim hčerkam najboljša babica na svetu.V skoraj sedmih letih boja z boleznijo ni nikoli izgubila upanja in pozitivne energije. Vsi v mestu so jo poznali kot borko, ki se ni dala.
Moja starejša hčerkica stara 7 let ne more preboleti, da je njena babica odšla, saj sta bile tako medsebojno povezani, da bi lahko govorili že skoraj o eni osebi. Na njenem pogrebu v manjšem mestu je bilo skoraj 700 ljudi. Mislim, da sem vam s tem povedala kako dobra in čudovita oseba je bila.
Vsi jo zelo pogrešamo.

Prav vsem želim veliko sreče. To vam želi tudi moja mami, katero so klicali sonček onkološkega inštituta, ker je bila vedno pozitivna, nasmejana…

Pozdravljena, Laurapet!

Tudi mene je smrt tvoje mami zelo prizadela. Res je bila borka, bila nam je vzor in bila je pozitivka. Imeli smo jo radi – tudi mnogi tisti, ki jih ti ne poznaš. Tudi mi jo pogrešamo.

Abuela

Kako lepo si napisala….. Ko sem brala, sem tudi sama zaznala njene sončne žarke…. Tebi in tvojim deklicam želim mirno žalovanje in lepe spomine.

Kristina

Hvala za lepo izrečene misli. Upam, da bom imela moč in še naprej spremljala forum.
Veliko sreče in zdravja vam želim.

Tudi moja mami je odšla 19.5.2014, imela je tumor na slinavki. Stara je bila 50 let. Bila je sonček, bila je najboljša mami na svetu!!
Tudi ona se je borila. Zdaj je ne boli več..

Draga Ljubljančanka, bodi močna in pogumna. To bi tvoja mami želela. Vse se pregura, je težko, a nekako se preživi in preboli.
Sama sem svojo mami izgubila pred tremi mesecemi. Bolečina je še vedno zelo huda, a se borim. Še vedno pridejo lepi trenutki, ki bili z njo seveda še veliko veliko lepši, a življenju moramo dati prosto pot. Kajti za nas, ki smo ostali, se nadaljuje.

Tudi moja mami je odšla .Minilo je že več kot 1 leto, bolečina,žalost in tesnoba še ni minila. Zdi se mi, da je vsak dan težje. Prebolela je raka na črevesju, umrla pa drugi dan po operaciji tumorja na malih možganih. Zelo jo pogrešamo.

Tudi jaz sem brez očeta,že štiri leta in pol.Umru je zelo na hitro,štiri tedne po tem,ko je dobil zlaenico,zaradi rakavega tumorja na žolčnih vodih.Tudi pri nas ga zelo,zelo pogrešamo.Mojca J. držite se.

Draga Laura,
vem kako ti je pri duši, sama sem lani izgubila moža starega 49 let, mamica čaka na zdravljenje v Ljubljajni po odstranitvi tumorja na možganih. Veš, na koncu štejejo samo lepi spomini na ljudi, ki smo jih imeli radi, vse ostalo zbledi. Vsako jutro ko se zbudiš se spomni na lepe dogodke, ki sta jih doživeli, če boš ti pomirjena z izgubo mamice, se bodo pomirili tudi tvoji otroci. Otroci to čutijo, verjemi. Vsak dan se zahvali sama sebi za vse lepo, kar si ti dala mamici in kar si prejela od nje, boš videla, da bo bolečih in mračnih trenutkov zmeraj manj.
Mateja SG

Laura je mamo zgubila že pred šestimi leti.

Draga Sabina 1235,

moje iskreno sožalje ob izgubi Vaše mame.

Hvala vam za prijazne in tolažilne besede.

Tako vam kot sebi želim čimmanj žalostnih trenutkov. Dokler mislimo nanj, človek ne umre!

Pa lep pozdrav.