Moja mama je bila že, ko sem bila majhna hitler sistem mama! Stroga do konca, brez popuščanja. Nikoli tudi pisnit nisem smela….v otroštvu sem se velikokrat prejokala v sobi, ker je ves čas zganjala teror nad mano! Že od prvega razreda je bila moja prva naloga, ko pridem iz šolo, da mora biti predno ona pride iz službe, vse doma tipitopi pospravljeno, hodnik pomeden, kopalnica lijak čist, obrisan na suho, kuhinja pomedena, posoda pomita. Ona je zjutraj, predno je šla v službo, jedla zajterk in ni za zabo pospravila nič, vse je pustila na mizi, drobtine, posodo…. Skratka to je moralo biti vse pospravljeno. Šele potem sem se lahko lotila domače naloge za šolo. Ko je prišla domov, samo da je stopila čez vrata, se je prvo zadrla tamala!!! takoj prid sem in me začela oštevati, če brisačka npr ni pravilno bila obešena….itd…vsak dan je našla neko malenkost zaradi katere me je lahko oštevala, zlasala, ali s koholnico po riti. Fotr je prišel kasneje in tega sploh ni videl, če pa je bil kdaj doma pa me je vedno branil in zagovarjal! Vsak dan me je bilo strah kaj bo, ko pride mat domov! Bila je vsak dan histerična in se drla, da so sosedje slišali! večkrat sem si želela, da bi umrla, ne ona, da bi jst umrla in se konča ta psihični pritisk in teror nad mano! Nad bratom se nikoli ni tako obnašala. Mene je še v srednji šoli zlasala in klofutala! Za vse delovne navade, ki mi jih je s takšno trdo roko privzgojila sem ji lahko hvaležna. Samo za vso to njeno zlobo in zaničevanje, da nisem nič vredna, da sem grda, nesposobna….. tega ji ne morem oprostiti! Pred 11 leti pa sva si z možem naredila v naši hiši svoje stanovanje in sem slepo upala, da ko bova imela otroke, da se bo omehčala, da ne bo več počela takšnih stvari. Po 11 letih življenja pod isto streho-ločeno gospodnjstvo vidim, da se stanje nikakor ni niti malo izboljšalo, ampak je skoz slabše. Sedaj terorizira mene, moža in še moje otroke! Ves čas si nekaj izmišljuje, kakšen je moj mož, da on ni dober zame in da ne zna z otroci, da je živčen in da se dere na njih, ko mene ni. Že nekaj let se ne kregam več z njo in vedno ko mi začne težit, ji rečem, naj se ne utikuje in naj nas pusti pri miru….se obrnem in grem stran…ona pa še kar laja za mano.
Sedaj pa je prišlo že tako daleč, da me je že enih 14 dni vsak dan neki probala zajebavat v glavo in mi neki skoz delat štrene, da bi se z možem skregala….pa ji tega nisem dovolila…. 14 dni mi je šlo čez uho notr, čez druzga ven. To jo je še bolj bolelo in je toliko časa težila in čakala priložnost, da bo spet napadla, da se bomo lahko kregali! Zagrozila je da bo poklicala socialano, češ da ne znava z otroci delat. Kar je čisti lapsus… otroc mi pomenijo vse, vsak dan večkrat na dan jih crklam in jim povem, da jih imam rada. otroka sta nora na naju. Mislim, da mi ona zavida to, da smo mi srečni in se imamo radi. Ona je vedno vse po vrsti sovražila in mene in fotra, ker sva bila ves čas in sva še vedno zanjo neka izmečka, na katera se skoz spravlja! Čudim se fotru, da že 37 let živi z njo!? Da se mu ne zmeša, ker ko slišim kako ga vsak dan drka v glavo…. Ona je zrela za psihiatra! Večkrat sem se probala pogovorit na lep način….vendar vedno je prišlo na dretje z njene strani in da nej se poberemo iz hiše. Skratka, ko mi je začela grozit z socialno….pa mi je počil film in ji glasno povedala, da jst bom za svoje otroke nardila vse in nej se me pa boji v primeru, da jima bo hotla na tak način škodovat! takrat me je fizično napadla in sva se skoraj steple….jst sm jo odrinla….fotr jo je mogu prjet in držat, ker je hotla vame skakat….. ves čas jo je miril, naj se umiri…. Res ne vem več, kam to pelje, kaj lahko naredim, ker na lep način pri njej ne gre?!
Otroka sta še majhna v vrtcu in ko sta slišala to sceno, ju je ratalo strah, da sta oba jokala in se bojita babi, ker je napadla mami! Ne želim, da moji otroci imajo travme zaradi moje mat… že jst sem jih imela in niti pod razno ne želim da doživljajo še moji otroci kaj takega. Žal mi je, da sva z možem zajebala pr tem, ko sva se odločila, da bomo živeli v isti hiši.
Sedaj sva oba zapufana za to kar sva sem vložila in nimava niti opcije, da bi šla kam v najem…. Ker si ne moreva finačno privoščiti še najemnine! Žal zaradi finančnega vidika moramo vse to prenašati in požirati. Tega se ona še dobro zaveda, da ne moremo it kar na cesto! stanovanje je moje a v pogodbi piše,da ga ne smem prodati, ali dati v najem, dokler v hiši živita še starša.
Ima kdo kakšen predlog? kaj narediti v takšni situaciji….ker ignoriraš lahko neki časa, potem pa poči film. Naj posnamem njene izbruhe in grem na policijo? Naj pokličem naslednič, ko bo imela živčni zlom, kar rešilca, da jo odpeljejo v umobolnico?! Ker ona ni čist čista. To vidijo tudi moji prijatelji, ko pridejo k nam…..na vzen ne prijazna, osladna da se kar kadi…ko pa jo vidijo, ko malo spije…na kakšni zabavi, pa pokaže svoj pravi jaz in žali vse po vrsti….

Pozdravljeni,

rešitev boste morala iskati znotraj hiše in ne zunaj.
Lahko pokličete policijo če postane nasilna, vendar iz izkušenj vam povem, da razen denarne kazni in posledično še slabših odnosov ne boste veliko dosegla. Lahko pokličete rešilca, vendar je zelo verjetno, da je po psihiatričnem pregledu v bolnici ne bodo zadržali, ker na osnovi vašega pisanja ne bi rekla da izpolnjuje pogoje za zdravljenje proti volji. Alkoholizem, če je sploh prisoten se zdravi izključno na željo bolnika in nikakor na željo ali predlog svojcev.
Torej, gre za družinsko situacijo, ki jo boste morali rešili znotraj družine.

Lep pozdrav,